Akademija za glasbo --------------------
Iskanje
Obvestila
Trenutno ni novic!
Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo
Domov Kontakt RSS fb Switch to English intranet

pošlji prijataljunatisni

Univerza v Ljubljani

Akademija za glasbo

Poslovno poročilo

za leto 2008

Leto 2008 je bilo za Akademija za glasbo, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani, razmeroma mirno. Občasno pa je bilo to leto tudi stresno: zaradi mnogih nepredvidenih okoliščin, zaradi nerazumnih in škodljivih odločitev, pa tudi zaradi (pogojno) objektivnih težav, ki nastajajo sproti in so posledica odprtih prostorskih problemov. Edina visoka šola za glasbo – Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je kakovostna, mednarodno ugledna in prepoznavna, deluje na sedmih lokacijah. Ko mi je novinar brezplačnika Žurnal glede gradnje treh akademij postavil tale vprašanja -

1) Kako komentirate sprejem osnutka mestnega sveta? Bi se to moralo zgoditi že prej? 
2) Kdaj mislite, da boste lahko začeli delovati v novih prostorih? 
3) Kakšno je trenutno stanje pri vas?

sem odgovoril:

1. Dobro je, da se nekaj premika, vendar se vse skupaj premika neznansko počasi... Pred štirimi leti smo dobili zemljišče. Na njem še danes ne stoji niti temeljni kamen. Če se bo začelo graditi čez eno leto, bomo morali biti srečni. Zgodba o novih akademijah pa je že zelo stara.

2. V novih prostorih naj bi začeli delovati leta 2012. Zamuda pa raste, kar pomeni, da se vselitev odmika v leto 2013 ali 2014. Gradnja treh akademij - Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje - bi morala biti prioriteta mesta, prioriteta države. Pa to ni! Vse tri akademije nove prostore potrebujemo kot vsakdanji kruh. Kritična situacija pa se rešuje s polževo hitrostjo.

3. Na Akademiji za glasbo je prostorska stiska naravnost grozljiva. Če ne bi najemali prostore na vseh mogočih koncih, potem bi imeli za več kot 500 študentov in profesorjev – za vsakega približno 3 m². Kot če bi v enosobnem stanovanju živelo in delalo 12 oseb. Sem bil dovolj nazoren? Ker to ni mogoče, delamo v Stiškem dvorcu, v Šentjakobskem župnišču, v prostorih Srednje glasbene in baletne šole, v predavalnici univerzitetnega upravnega poslopja, v kletnih prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, v cerkvah (orgelski pouk), celo v zasebnih stanovanjih. Dostop do Akademije za glasbo na Starem trgu 34 je onemogočen. Mojster, ki naj bi nam popravil vodovodno napeljavo, je odklonil, ker z avtom in orodjem ne more do poslopja. Inštrumente lahko pripeljemo do Akademije samo v jutranjih urah. Prostorske težave rešujemo sproti. Težko je razumeti, da navzlic prostorski stiski in slabim pogojem naši študenti dosegajo mednarodne uspehe… Pa še res je!

Ustanavljanja novih visokih šol so na videz velikopotezna, v resnici pa nepremišljena in škodljiva. V Novem mestu so ustanovili Konservatorij Jurija Sladkonje. V Mariboru so hoteli ustanoviti Orkestrsko akademijo, v Velenju pa so medtem že podpisali akt o ustanovitvi Akademije za glasbo. Ko so me o tem obvestili, me je novinar Dela povprašal za mnenje. Dobil sem tole pismo:

Spoštovani,

po telefonskem dogovoru vas preko spletne pošte prosim za vaš komentar ob današnjem podpisu dogovora o ustanovitvi akademije za glasbo v Velenju.

Torej ali Slovenija potrebuje dve glasbeni akademiji, kako je z zaposljivostjo diplomantov...

Argumenti ekspertne skupine za Velenje, ki jo vodi Slavko Šuklar naj bi bili v tem, da je pri nas velik primanjkljaj učiteljev v osnovnih in glasbenih šolah ter glasbenih gimnazijah, skoraj polovica maturantov glasbenih gimnazij ne more nadaljevati šolanja na AG, na posameznih oddelkih AG je prijav skoraj trikrat več kot je razpisanih mest.

Nadaljnji argument je ta, da naj bi bilo zaradi zaprtosti slovenskega prostora številnim našim glasbenikom in pedagogom (Globokar, Ozim, Grafenauer) onemogočeno pedagoško delo v Sloveniji, zato jih bodo poskušali pritegniti v Velenje.

Šuklar navaja, da bo akademija v Velenju "primerljiva z Dunajem in Gradcem", s tamkajšnjimi profesorji so že navezali stike, od AG v Ljubljani pa naj bi se po Šuklarjevih besedah najbolj razlikovali po tem, da bo v Velenju več tujih študentov.

Ob tem bi vas prosil še za oris prostorske in ostale problematike AG v Ljubljani.

Za vaš odgovor bi vas prosil čim prej.

S spoštovanjem

Peter Rak

In moj odgovor:

Dveh glasbenih akademij Slovenija zagotovo ne potrebuje. Za nemoteno delo dveh ali več akademij Slovenija tudi nima dovolj kakovostnih visokošolskih učiteljev. Pomembno je tudi okolje, vsakdanje koncertno življenje. G. Globokarja sem k sodelovanju povabil že večkrat, nazadnje pred nekaj meseci, vendar je odklonil in navedel zdravstvene razloge. K sodelovanju je bil povabljen tudi g. Bekavac, ki je (kot dirigent) za abonmajski koncert že pripravil komorni ansambel AG, zelo uspešno pa je vodil tudi seminar. Z nami sodeluje prof. Košuta, ki je za zdaj še prorektor Visoke šole za glasbo v Kölnu. Akademija za glasbo ima odprta vrata za domače in tuje umetnike. Te dni na AG gostujeta Marjana Lipovšek in g. Alfred Burgstaler, k nam prihaja znameniti ruski skladatelj Rodion Ščedrin. Predaval bo pianist Anthony Spiri; pri nas bo predaval sloviti poljski skladatelj Krzysztof Penderecki. Seminar za staro glasbo je na Ptuju, kjer ustanavlja AG poletno šolo, vodila skupina profesorjev iz avstrijskega Gradca. Z Univerzo za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu že vrsto let sodelujemo. Praktično ne mine teden, da ne bi na AG gostovali tuji profesorji.

Akademija za glasbo je odprta za vse kakovostne visokošolske učitelje in za vrhunske umetnike. Sodelujemo z Gradcem, Dunajem, Berlinom, Amsterdamom, s Trstom, z Univerzo Indiana (ZDA), z visoko šolo za glasbo v Osaki (Japonska), pa tudi z Novim Sadom, Beogradom in Zagrebom in še z nekaterimi tujimi visokimi glasbenimi šolami..

Zaposljivost diplomantov je dobra. Seveda pa je tudi pri zaposljivosti odločujoča kakovost. Naši diplomanti delujejo v vseh slovenskih opernih in simfoničnih orkestrih, v pihalnih orkestrih, na glasbenih in drugih šolah. Letos uvajamo nekatere nove smeri: harmonika, čembalo, kljunasta flavta, zborovsko dirigiranje. V teh (novih) smereh diplomantov še ni. Potrebe pa so velike. Prav tako še nismo odprli predvidenega oddelka za jazz. Prav zdaj potekajo habilitacijski postopki, ki so pogoj za delovanje oddelka za jazz, vendar že zdaj potekajo predavanja in seminarji, ki uvajajo študij jazza (aranžiranje, harmonija).

Vpisnih mest za dodiplomske programe je več kot 90. Kandidatov za ta vpisna mesta pa je cca 140 do 150. Selekcija (sprejemni izpiti) je normalna in še zagotavlja kakovost. Akademija za glasbo ima hudo prostorsko stisko. Predavanja potekajo na sedmih lokacijah! To povzroča velike probleme. Pri tem niti ne štejem, da moramo za koncertno dejavnost najemati dodatne (koncertne) dvorane.

Te novice so skrb vzbujajoče, še zlasti, ker se Akademija za glasbo iz dneva v dan bori za finančno in prostorsko pokritje programov. Žalostno je, da ima Akademija za glasbo slabše in manj ustrezne prostore kot marsikatera slovenska glasbena šola, kot mnoge fakultete…

V študijskem letu 2009/2010 uvajamo štiri smeri: harmonika, kljunasta flavta, čembalo, zborovsko dirigiranje; odprli pa bomo tudi katedro za staro glasbo in katedro za jazz.

Raziskave dokazujejo, da so te smeri potrebne, in da so - v nekaterih primerih - celo nujne (n. pr. harmonika, zborovsko dirigiranje, jazz). Imamo pa tudi habilitirane profesorje, ki bi (bodo) lahko začeli z delom.

* * * * *

Akademija za glasbo je v letu 2008 večinoma uspešno realizirala program, ki ga je načrtovala na izobraževalnem in študijskem področju.

Po številu diplomantov je na dodiplomskem študiju načrt realiziran (redni študij načrtovano 110 diplomantov, realizacija 106, izredni študij načrtovano 10, realizacija 11), kar pa je ob vsakoletnem letnem vpisu manj kot 100 študentov na redni študij izjemen rezultat.

Na dodiplomskem študiju so kazalniki vpisa pri rednem študiju v okviru načrtovanega in so še za malenkost preseženi pri izrednem študiju.

Prehodnost iz letnika v letnik je pri rednem študiju enaka kot je bila načrtovana, torej preko 90 odstotna, kar je izjemen rezultat; pri izrednem študiju pa nekoliko manjša od načrtovane ( 70%), kar je predvsem posledica visoke cene študija, ki je vzrok, da nekateri študentje študij zavlečejo zaradi nezmožnosti sprotnega plačevanja šolnine. Velika prehodnost kaže predvsem na ustrezno in pretehtano vpisno politiko Akademije za glasbo, ki je temelj za uspešno realizacijo študijskega procesa.

Odstotek ponavljavcev je za več kot polovico nižji od načrtovanega ( 4,17% namesto 10%), kar prav tako kaže na več kot uspešno realizacijo načrtovanega.

Pri podiplomskem študiju je bil za več kot 100 % povečan vpis na specialistični študij. Vzrok za to je verjetno v tem, da naj bi se v š. l. 2008/09 ta študij izvajal zadnjič. Povečan vpis kaže na to, da si študentje želijo take oblike študija tudi v prihodnje. Torej umetniško izpopolnjevanje po sedanjem univerzitetnem oziroma bolonjskem magistrskem študiju, ki ga sedanji zakon o visokem šolstvu ne omogoča.

Vpis in realizacija magistrskega programa je v okviru načrtovanega, vpis na doktorski študij pa je zaostal za načrtovanim.

Na podiplomskem študiju je pri specialističnih programih število diplomantov v okviru načrtovanega, pri magistrskih in doktorskih pa zaostaja.

Na splošno je bilo načrtovanje izobraževalnega procesa ambiciozno zastavljeno in večinoma tako tudi realizirano.

* * * * *

Kot že povedano: delamo v neustreznih prostorih; vendar zdaj že peto leto prostorske težave urejamo z najetjem prostorov v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano (Štula 23). Ta del Akademije je od matične hiše precej oddaljen, velik in nerešljiv problem pa je slaba izolacija učilnic. Lani (2008) smo pridobili prostore srednje glasbene in baletna šole na Vegovi 7. Ti prostori pa so na voljo samo v dopoldanskem času do 13. ure. Ker Akademija nima dvorane za vadbo velikih ansamblov, si ta prostor sposojamo tudi na novi Srednji glasbeni in baletni šoli, Ižanska 12. Vse to pa prinaša precejšnje stroške: Šentvid več kot 6,200,00 evrov, Vegova 7 - 5.000,00 evrov. Prosili smo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da nam te stroške mesečno poravnava. Še vedno čakamo na pozitivni odgovor. Akademija za glasbo sama teh stroškov ne zmore.

Akademijska knjižnica je za nemoten študijski proces izjemnega pomena. Žal imamo na voljo premalo namenskih sredstev – samo 800,00 evrov mesečno. Potrebujemo notne zbirke, partiture, orkestrske materiale in strokovne knjige. Potrebovali bi cca 2.000,00 evrov na mesec. Škoda, da akademijske knjižnice ne moremo vzdrževati na (s tujimi visokimi glasbenimi šolami) primerljivem nivoju.

Tudi v letu 2008 smo se povezovali z obema umetniškima akademijama – z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) in z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Sodelujemo pri načrtovani gradnji treh akademij in pri oblikovanju predmetnikov po bolonjski prenovi študijskih programov.

Z bolonjsko prenovo programov, z novimi programskimi vsebinami vstopamo v novo študijsko leto 2009/2010. Akademija za glasbo s tem izpolnjuje zahteve, ki jih je uzakonila Bolonjska prenova. Izbirni predmeti so novost, povezava treh akademij tudi, ostaja pa še kar nekaj odprtih postavk, med katerimi finančne sploh niso zanemarljive. Skupne probleme treh akademij bo (v prihodnosti) rešila dokončana gradnja treh akademij; odprtih pa je še vedno kar nekaj vprašanj. Prvotna ideja, da naj bi se študij skrajšal, ostaja neuresničena. Dosedaj je visokošolski dodiplomski študij trajal 4 leta, od zdaj bo trajal 3 + 2 leti, torej pet let. O skrajšanem študiju ni sledu, prestopi z ene na drugo visoko šolo ne bodo nič lažji… Morda celo težji. Študij bo zanesljivo dražji, sredstva pa ostajajo na ustaljeni ravni. Zdaj postajajo tudi tisti, ki so z velikim navdušenjem sprejeli Bolonjsko prenovo (reformo), (najmanj) zaskrbljeni.

V letu 2008 smo obnovili skoraj neuporabni klavir Steinway, ki je zdaj skoraj kot nov, kupili smo klavir Yamaha, clavinovo in se dodatno opremili z računalniško tehnologijo.

Razvijamo mednarodno dejavnost. Ta obsega sodelovanje z evropskimi visokimi šolami za glasbo, z univerzami in akademijami. Vzdržujemo povezave z Združenjem evropskih visokih glasbenih šol in akademij - AEC. Odlični projekti, kot sta Erasmus in Socrates, mednarodne izmenjave študentov, profesorjev, komornih ansamblov in orkestrov se povečujejo. Vse več je študentov, ki izkoriščajo nove možnosti. Oddelek za mednarodno dejavnost je zelo dejaven. To nam omogoča še bolj intenzivno mednarodno dejavnost. Dodam naj še, da smo povečali izmenjavo profesorjev in študentov in poglobili mednarodno dejavnost. Z izstopajočimi posamezniki je bila AG uspešna znotraj Univerze v Ljubljani in primerljiva z najboljšimi visokimi glasbenimi šolami v Evropi.

Pridobili smo tudi precejšnja sponzorska sredstva, ki so omogočila mednarodno odmevno gostovanje Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Nemčiji (Hamburg in še nekatera mesta).

Pogodbe o sodelovanju z evropskimi visokimi glasbenimi šolami že rojevajo prve rezultate. Povezani smo z Univerzo Indiana v ZDA, z Visoko šolo za glasbo v Osaki, z mnogimi evropskimi visokimi glasbenimi šolami in univerzami. V minulem letu smo organizirali seminar s koncertom o skladateljskem ustvarjanju in o pedagoškem delu nekdanjega profesorja Akademije za glasbo Pavla Šivica. Seminarji - zdaj teče serija seminarjev na temo jazz - so stalna (dolgoletna) in neprekinjena dejavnost Akademije za glasbo.

Decembra leta 2008 smo registrirali založniško dejavnost. Načrtov je veliko. Načrtujemo, da bo ta dejavnost ena od zelo prijaznih do študentov, saj bodo v tem okviru začele izhajati notne zbirke, zborniki in strokovne knjige. Razvijali bomo strokovno dejavnost naših profesorjev in s tem obogatili strokovni okvir Akademije za glasbo.

Koncertni abonma smo v letu 2008 organizirali že šestič. Začeli smo sedmo sezono, ki je pridobila še dva abonmajska cikla. To je darilo jubilejni sezoni 2009!

V drugi polovici leta 2008 smo pripravljali jubilejno sezono 2009

Leto 2009 je leto, v katerem bomo proslavili 90. obletnico prvega konservatorija na Slovenskem (1919) in 70. obletnico ustanovitve Glasbene Akademije (1939). Na Akademiji za glasbo deluje zdaj osem oddelkov –

· oddelek za kompozicijo in glasbeno teorijo

· oddelek za dirigiranje

· oddelek za petje

· oddelek za instrumente s tipkami in korepeticije

· oddelek za godala in druge instrumente s strunami

· oddelek za pihala, trobila in tolkala

· oddelek za glasbeno pedagogiko in

· oddelek za sakralno glasbo

V jubilejnem letu bomo izpostavili dejavnost vseh oddelkov, pri čemer pa bosta oddelka za glasbeno pedagogiko in oddelek za sakralno glasbo prevzela dejavnost, ki je povezana s pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim delom. V jubilejnem letu bomo objavili kronologijo dogodkov od ustanovitve konservatorija do danes, medtem je (v elektronski obliki) že izšel vodič, ki bo v pomoč sedanjim generacijam študentov, načrtujemo filmsko – video podobo naše Akademije za glasbo, pripravili in organizirali bomo simpozij, ki bo na pregleden in strokoven način osvetlil devetdesetletnico višjega in visokega strokovnega glasbenega šolstva.

Vsi oddelki, ki delujejo na umetniškem in pedagoškem področju, bodo poleg svoje osnovne dejavnosti (pedagoškega dela) prikazali tudi svoje umetniške dosežke. Ti dosežki ne bodo omejeni samo na sedanjo generacijo profesorjev in študentov, pregled dosežkov bo obsegal čim širši del celotnega visokega glasbenega šolstva in se spomnil vseh, ki so na kakršen koli način prispevali k današnji podobi Akademije za glasbo.

V jubilejnem letu bomo pripravili okrog 40 koncertnih in drugih dogodkov. Glede na to, da že dosedaj vsako leto pripravimo med 120 do 130 koncertov, ta projekt ni nemogoč. Potrebovali pa bomo širšo podpore države - Ministrstva za kulturo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, - podporo sponzorjev in donatorjev in Univerze v Ljubljani.

Koncertna dejavnost bo obsegala tri abonmajske cikle:

· ciklus solističnih koncertov - um. vodja docent Franc Avsenek,

· ciklus komornih koncertov - um. vodja red. prof. Tomaž Lorenz, in

· koncertni abonma - um. vodja red. prof. Hinko Haas, prodekan za umet. dejavnost. ki skrbi za celovito umetniško predstavitev Akademije za glasbo.

Dodali bomo še nekaj posebnih dogodkov

Akademija za glasbo hrani okrog 140 izvirnih grafik slikarja in skladatelja Saše Šantla. Zbirko je Akademija prvič predstavila na Svetovnih glasbenih dnevih leta 2003, vsaj deloma pa jo bomo (z ustreznimi komentarji) predstavili na razstavi, ki za zdaj še ni dobila ustreznega, varovanega prostora.

Vsi projekti - koncerti, razstave, simpoziji, mednarodna srečanja – bodo v znamenju proslave 90. oz. 70. obletnice višje oz. visoke glasbene šole. Spomnili se bomo uspešnih pedagogov, uspešnih diplomantov, uspešnih posameznikov. Pred Akademijo za glasbo bomo v ta namen – med tlakovci - odkrili spominsko ploščo. Skupaj z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), pa bomo pripravili že tradicionalno Triado in se dotaknili postopne rešitve prostorske stiske, ki je skupna trem umetniškim akademijam.

Solisti, komorne skupine, zbora in orkestri ustvarjajo s svojimi nastopi promocijo celotne ljubljanske Univerze. Profesorji – mentorji skrbimo, da posamezniki razvijajo svoje sposobnosti, da bodo v prihodnosti odlični instrumentalisti in pedagogi, poustvarjalci, ustvarjalci in znanstveniki. Pripravljamo jih za življenje, za življenje umetnika in pedagoga, pedagoga in umetnika.

Tudi v letu 2008 smo imeli veliko gostujočih profesorjev. Akademija za glasbo je odprta v svet. Prihajajo, prišli bodo ugledni profesorji: Marjana Lipovšek, Alfred Burgstaler, Reinhard Amon, Rodion Ščedrin, Anthony Spiri in še mnogi drugi; pri nas bo predaval sloviti poljski skladatelj Krzysztof Penderecki.

Sem ne štejem gostujočih dirigentov, ki so izbrani po dveh kriterijih – po pedagoškem in po umetniškem. Za naš simfonični orkester skrbijo: prodekan za umetniško dejavnost redni profesor Hinko Haas ter mentorji – redni profesor Vasilij Meljnikov, redni profesor Jože Kotar in docent Boštjan Lipovšek To je ekipa, ki deluje usklajeno. Lani (2008) je Simfonični orkester gostoval v Hamburgu, vodil ga je nizozemski dirigent Rene Gulikers. Seveda na enak ali podoben način skrbimo tudi za druge sestave. Za komorne ansamble skrbi redni profesor Tomaž Lorenz, ki pripravlja Komorni ciklus koncertov, ciklus solističnih koncertov pa je ob koncu leta 2008 prvič pripravil docent Franc Avsenek.

Naši študentje so lahko dosegli vse te uspehe zaradi vzornega sodelovanja profesorjev – mentorjev in zaradi vestnega dela administracije. Leto 2008 je bilo uspešno. Smo lahko zadovoljni?

Smo, pa ne toliko, da ne bi hoteli biti še boljši, prodornejši. Leto 2009 je jubilejno leto. Poteka pod visokim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. V okviru jubilejnega leta se bo zvrstilo okrog 45 slavnostnih dogodkov. Čakajo nas tudi gostovanja na uglednih tujih odrih. Ključ uspehov Akademije za glasbo je sodelovanje z vsemi pomembnimi glasbenimi institucijami v Sloveniji, z mnogimi primerljivimi visokimi glasbenimi šolami v Evropi, v Združenih državah Amerike in (celo) v Aziji. Kakovost je naše merilo, kakovost je naše vodilo.

Pavel Mihelčič

redni profesor

dekan

Ljubljana, 28. februar 2009


Izdelava 2007-2015 Nanosplet.com

Uporabljamo piškotke!


Naše spletne strani uporabljajo piškotke (cookies), s katerimi vam lahko zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, uporabljamo pa jih tudi za beleženje statistike dostopa.

Več o piškotkih

Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov.