Akademija za glasbo --------------------
Iskanje
Obvestila

Opus

Oddelek za staro glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo.
"Od 6:48 do 10:43"

Delovni čas

med prvomajskimi prazniki
Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo
Domov Kontakt RSS fb Switch to English intranet

pošlji prijataljunatisni
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je v koledarskem letu 2007 delovala s precejšnjimi finančnimi težavami.

Ustanavljanja novih visokih šol so na videz velikopotezna, v resnici pa nepremišjena in škodljiva. Do nas prihajajo glasovi (in celo odločitve, stvarne pobude, namere), da so v Novem mestu (že) ustanovili Konservatorij Jurija Sladkonje. Tudi v tem primeru gre za podvajanje študijskih programov, šlo pa je tudi za poskus nelojalne konkurence, saj so (na spletni strani) objavili seznam profesorjev, ki so zaposleni na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Protestirali smo, (naši) profesorji pa so izjavljali, da so bili zavedeni, oziroma zlorabljeni.

V Mariboru nameravajo ustanoviti Orkestrsko akademijo. Pregledal sem njihove programske osnove in se zgrozil. Spet gre za podvajanje programov, ki jih že ima Akademija za glasbo, pa tudi za sumljivo, nepšopolno strokovno osnovo. Slišati je, da nameravajo v Mariboru ustanoviti Umetniško akademijo, v Velenju pa tudi nekakšno glasbeno akademijo. Te novice so skrb vzbujajoče, še zlasti, ker se Akademija za glasbo iz dneva v dan bori za finančno in prostorsko pokritje programov, ki bi jih morala obdržati in praktično še razširiti  -  in sicer z oddelkom za jazz, z oddelkom za staro glasbo, pa tudi s smermi kot so: zborovsko dirigiranje, harmonika, čembalo…

Raziskave dokazujejo, da so ti oddelki potrebni, in da so  - v nekaterih primerih  -  celo nujni (n. pr. harmonika, zborovsko dirigiranje, jazz). Imamo pa tudi habilitirane profesorje, ki lahko začnejo z delom.

Akademija za glasbo je v minulem koledarskem letu zabeležila odlične pedagoške uspehe, povečala je izmenjavo profesorjev in študentov, poglobila mednarodno dejavnost, z izstopajočimi posamezniki je bila uspešna znotraj Univerze v Ljubljani in primerljiva z najboljšimi visokimi glasbenimi šolami v Evropi. Pridobila je tudi precejšnja sponzorska sredstva, ki so omogočila mednarodno odmevno gostovanje Simfoničnega orkestra v Berlinu. Podatki o razvejani pedagoški in umetniško-koncertantni dejavnosti so sestavni del tega poročila.

Akademija za glasbo deluje v skrajno neprimernih prostorih. Stiški dvorec, ki je v naravi že vrnjen prejšnji lastnici - cerkvi, stoji v najožjem središču Ljubljane. Naši študentje imajo za zdaj zelo dobre povezave z mnogimi kulturnimi institucijami, prostori pa ne zadoščajo niti za polovico študentov, vpisanih na osmih oddelkih Akademije za glasbo. Imamo tudi velike težave z dostopom do sedeža Akademije za glabo. Na Mestno občino Ljubljana smo nekajkrat naslovili prošnje za dovoljen dostop do AG na Starem trgu 34. Dobili smo negativen odgovor. Obrazložitev, ki so jo zapisali, pa je popolnoma nesprejemljiva. Nam lahko pri tem pomaga Univerza?

Število redno vpisanih študentov je stabilno. V študijskem letu 2006/2007 je bilo rednih študentov, izrednih in absolventov 434. Redno zaposlenih profesorjev imamo 78. Pogodbeno zaposlenih profesorjev je 38, nepedagoških delavcev je 10. Vseh, ki delamo v Stiškem dvorcu na Starem trgu 34, ki ima 1698 m² uporabne površine, nas je več kot 500.  Akademija za glasbo ima osem oddelkov in štiri katedre.

Kot že povedano: delamo v neustreznih prostorih; vendar zdaj že četrto leto študijske (prostorske) težave urejamo z najetjem prostorov v škofijskih zavodih, v Šentvidu nad Ljubljano (Štula 23). Ta del Akademije je od matične hiše precej oddaljen, bistveno večji problem pa je slaba izolacija učilnic. Poskušamo (začasno) pridobiti prostore, ki jih za sedaj zaseda Srednja glasbena in baletna šola na Vegovi 5. Prostori so vrnjeni prejšnjemu lastniku – Glasbeni matici, vendar  -  kot sem neuradno zvedel  - bodo te prostore oddali najboljšemu ponudniku! S to odločitvijo Upravnega odbora Glasbene matice se ne strinjamo! Spet smo žrtve krutega pehanja za denar, šolstvo in kultura pa sta odrinjeni. Podpiramo prizadevanja Univerze v Ljubljani, ki stalno opozarja na ta problem.

Tudi lani smo nadaljevali z ustvarjalnim druženjem treh akademij - ALU, AGRFT in AG.  Sodelujemo pri načrtovamni gradnji treh akademij in pri oblikovanju predmetnikov po bolonjski prenovi študijskih programov.

Načrtujemo ustanovitev oddelka za zborovsko dirigiranje. Zanimivo sodelovanje na področju zborovstva se je začelo lani (2007) in se bo nadaljevalo tudi leta 2008. Gre za sodelovanje s priznanim norveškim dirigentom Ragnarjem Rasmussenom skupaj z APZ Tone Tomšič pod vodstvom dirigentke Urše Lah in seveda zborom AG pod vodstvom dirigenta Marka Vatovca.  K nam prihajajo najboljši pedagogi, znani profesorji. Njivo sodelovanje je za študente izjemno koristno. Zelo podpiram takšna strokovna sodelovanja, tudi izmenjave. In še več jih bo, čeprav smo včasih omejeni s pomanjkanjem sredstev. Z Akademskim pevskim zborom in dirigentko Uršo Lah načrtujemo še več sodelovanja, tudi koncertnega druženja. Veseli me, da sem našel v Urši Lah sogovornico, ki razume, da se mnoge velike stvari zgodijo zaradi dobrega sodelovanja. Poleg Sebastijana  Vrhovnika, ki pri nas že dela, že nekaj časa sledim tudi karieri dirigentke Martine Batič.

Bolonjska prenova programov, nove programske vsebine predstavljajo vizijo prihodnosti. Izbirni predmeti bodo po tem procesu študentom bližji. Povezava treh umetniških visokih šol je življenjskega pomena za prihodnost slovenske umetnosti. Skupne probleme treh akademij bo rešila samo dokončna odločitev o gradnji treh akademij na izbrani lokaciji.

Razvijamo mednarodno dejavnost. Ta obsega sodelovanje z evropskimi visokimi šolami za glasbo, z univerzami in akademijami. Vzdržujemo povezave z Združenjem evropskih visokih glasbenih šol in akademij - AEC. Projekti, kot sta Erasmus in Sokrates, mednarodne izmenjave študentov, profesorjev, komornih ansamblov in orkestrov se povečujejo. Oddelek za mednarodno dejavnost je zelo dejaven. To nam omogoča še bolj intenzivno mednarodno dejavnost.

Pogodbe o sodelovanju z evropskimi visokimi glasbenimi šolsami že rojevajo prve rezultate. Povezani pa smo tudi z Univerzo Indiana v ZDA in z Visoko šolo za glasbo v Osaki. V minulem letu smo organizirali seminar s koncertom o skladateljskem ustvarjanju nekdanjega profesorja AG Matije Bravničarja. Seminarji  - pravkar smo začeli s serijo seminarjev na temo jazz  - so stalna in neprekinjena dejavnost Akademije za glasbo. 

Koncertni abonma bomo v letu 2007 organizirali že petič.V teku je šesta sezona, priprabljamo sedmo sezono v letu 2009, ko bo Akademija za glasbo praznovala 90. obletnico ustanovitve prvega Konservatorija za glasbo in 70. letnico ustanovitve Glasbene akademije. Gre za izjemno uspešno dejavnost študentov in profesorjev, ki pomeni visoko kakovostno študijsko delo, ki je vsakokrat pred javno, tudi kritiško preizkušnjo. Najbolj odmevni sta bili lani dve turneji Simfoničnega oirkestra AG – Ljubljana, Maribor, Graz, Beograd in Portorož, Ljubljana, Berlin. Izjemno uspešnih gostovanj pa je še veliko. Nekateri naši najboljši študenti dopolnjujejo svoja znanja tudi v tujini (Erasmus), celo v Združenih državah Amerike.

Vsi orkestri in vsi zbori, ki delujejo na Akademiji za glasbo – naj povem, da imamo trenutno 390 redno vpisanih študentov, če prištejem še absolvente, tiste, ki imajo absolventski staž, potem je na AG 461 študentov – predstavljajo s svojimi koncertnimi javnimi nastopi promocijo Akademije za glasbo – in ne pozabimo – promocijo celotne ljubljanske Univerze. Pri vsem pa je pomembno najmanj tole: da študentom damo znanje, da razvijamo njihove sposobnostmi, da jih pripravimo za življenje. Tudi igranje v orkestru, ali petje v zboru, ali muziciranje v komornih sestavih  -  vse to je priprava za življenje, za tisti (včasih negotovi ) čas, ki se odpre, ko izročimo mlademu glasbeniku potrdilo o strokovni usposobljenosti – diplomo. Ta dan je hkrati začetek novega življenja. Da ta dan ne bo preveč negotovo, je skrb vseh profesorjev (z zunanjimi sodelavci jih je več kot 100 in seveda tudi moja skrb.
V  minulem študijskem letu je bilo več kot 20 gostujočih profesorjev. Prišlo je nekaj zelo znanih in uglednih profesorjev. Dogovarjamo se za primeren termin za predavanje poljskega skladatelja Krzystofa Pendereckega. K nam bo predvidoma prišel poljski skladatelj Sigmund Krause …
Sem ne štejem gostujočih dirigentov, ki so izbrani po dveh kriterijih – po pedagoškem in po umetniškem. Za dirigente se po posvetovanju s profesorji, ki skrbijo za simfonični orkester, odločam sam. Za naš simfonični orkester pa skrbijo: prodekan za umetniško dejavnost redni profesor Hinko Haas ter mentorji – redni profesor Vasilij Meljnikov, redni profesor Jože Kotar in docent Boštjan Lipovšek To je ekipa, ki deluje usklajeno. Letos (2008) bo Simfonični orkester gostoval tudi v Hamburgu, zagotovo tudi drugod, vodil pa ga bo nizozemski dirigent Rene Gulikers. Seveda na enak ali podoben način skrbimo tudi za druge sestave. Za komorne ansamble skrbi redni profesor Tomaž Lorenz, ki pripravlja Komorni ciklus koncertov, ciklus solističnih koncertov še ni »shodil«, pripravlja pa ga  izredni profesor Franc Avsenek. Kot je znano pa v okviru Koncertnega abonmaja nastopajo vsi naši veliki sestavi – Pihalni orkester, Komorni godalni orkester, Komorni simfonični orkester, pa tudi Komorni mešani zbor in Koralni zbor. Kot sem omenil, smo l. 2006 imeli 122 koncertov, lani (2007) okrog 130, letos (2008) koncertov ne bo nič manj!

Naši študentje so lahko dosegli vse te uspehe zaradi vzornega sodelovanja profesorjev – mentorjev in zaradi vestnega dela administracije. Napovedujem nadaljnje uspehe, hkrati pa pričakujem razumevanje Univerze v Ljubljani in države. 

 

 

 

 Pavel Mihelčič

redni profesor

dekan

 

 

 

 
Izdelava 2007-2015 Nanosplet.com

Uporabljamo piškotke!


Naše spletne strani uporabljajo piškotke (cookies), s katerimi vam lahko zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, uporabljamo pa jih tudi za beleženje statistike dostopa.

Več o piškotkih

Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov.