Akademija za glasbo --------------------
Iskanje
Obvestila

ALEXANDER TEHNIKA

!!!ZAČETNI IN NADALJEVALNI SEMINAR!!!

Opus

Oddelek za staro glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo.
"Od 6:48 do 10:43"

Delovni čas

med prvomajskimi prazniki
Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo Akademija za glasbo
Domov Kontakt RSS fb Switch to English intranet

pošlji prijataljunatisni

Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani
The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana 
25. zvezek (2016)

 

Primož Kuret 

UVODNE MISLI OB 200-LETNICI JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM 

Besedilo je uvodni nagovor, ki ga je imel zaslužni profesor dr. Primož Kuret ob odprtju mednarodnega znanstvenega simpozija Slovensko javno glasbeno šolstvo – pogledi v preteklost in vizija za prihodnost 16. novembra 2016 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Objavljamo ga v celoti, saj osmišlja tudi prispevke v tej tematski številki.

 

Breda Oblak

NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO

Prispevek je poklicna pripoved kot introspektivni vzorec osebnega izkustva v vertikalnem sosledju glasbenega šolstva. Poudarek v njem je na razvoju motivacije, identifikacije in profesionalizacije učiteljev glasbe. Časovno zajema domala sedem desetletij v sosledju dveh etap. Prva etapa se nanaša na glasbeno izobraževanje, ki ga je uvodoma zaznamovala na novo ustanovljena nižja šola, zatem pa srednja stopnja v Ljubljani, ki je v letu 1953/54 dobila status samostojne glasbene šolske institucije. V kontinuiteti in vzporedno z njo izstopa visokošolski oddelek za glasbeno zgodovino na Akademiji za glasbo. Prvi del pričevanj temelji predvsem na zgoščenih informativnih oznakah in doživljajski percepciji posameznih aktualnih situacij in osebnosti, ki so vplivale na motivacijo in razvojne tendence glasbenega izobraževanja, znotraj tega pa postopno tudi na oblikovanje identitete potencialnih učiteljev glasbe.

Druga etapa povzema razvoj v obdobju glasbenopedagoškega delovanja, katerega začetek prav tako sega nazaj v nižjo glasbeno šolo, v njenem širšem kulturnem okolju pa opozarja na široke profesionalne možnosti učiteljev glasbe. Osebna prelomnica je bil strokovni izpit, ki je spodbudil prehod na ljubljansko Glasbeno šolo Center in daljnosežno nakazal usmeritev v metodiko glasbe. Z združitvijo štirih umetniških šolskih institucij v Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje sta se identifikacija in profesionalizacija nadaljevali v povezavi s poučevanjem skupinskih predmetov na matičnem zavodu in v osnovnošolskih razredih longitudinalnega eksperimentalnega projekta. Ta je uresničil prenovo koncepta glasbene vzgoje v osnovni šoli, zatem pa vplival tudi na širša področja vzgojno-izobraževalnega dela tako splošnega kot glasbenega šolstva. Uveljavil se je znotraj glasbene metodike na višješolski Pedagoški akademiji, čez čas pa tudi na univerzitetni ravni Akademije za glasbo. V okviru akademije je metodika prešla v širšo pojmovano glasbeno didaktiko, ki vključuje poleg izobraževanja tudi raziskovanje na področju glasbenopedagoške znanosti.

Ključne besede: učitelj glasbe, motivacija, identiteta, profesionalizacija, eksperimentalni projekt, glasbena didaktika  

 

Abstract

Narrative Expression of Path Through Musical Education

The discussion presents a personal narrative concerning the vertical allignment of a music educational system. The paper emphasizes the development of motivation, identification and professionalization in the music teacher. Chronologically, it covers nearly seven decades that can be divided into two periods. The first period refers to music education, which was first experienced in a newly established primary music school, and later, at the secondary level in Ljubljana, in a school with the status of an independent music educational institution. In addition, the Department of Music History at the Academy of Music also played an important role. The first part of the discussion is mostly based on personal experiences with some added information evaluating the situation and personalities who were influential in the developmental tendencies of music education and in establishing the identities of music teachers.

The second part summarizes a period of direct music teaching activity, which began at the first primary music school, and which involved broader areas of culture that music teachers were required to engage in, and music activities – that, in turn, opened up many possibilities. A career turning point in the second period was the state licensing examination, which encouraged specialisation in music teaching methods in cooperation with Ljubljana Centre Music School. A year later, when the school merged with the Secondary Music School of the Institute for Musical and Ballet Education, employment continued within the new framework. The writer's identification and professionalization continued by combining music teaching in classes at the Institute and in the framework of a longitudinal experimental project at the elementary school. The project had a long-lasting influence on the writer's broad concept of music education in general and also of music schools. It established in methods of higher learning in music teaching at the Academy of Pedagogy and later at university level in the Academy of Music. The position brought new commitments to the fields of undergraduate and graduate study and, separately, in the field of scientific research. 

Keywords: music teacher, motivation, identification, professionalization, experimental project, music education

 

Darja Koter

VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIČNEGA DRUŠTVA PRI GLASBENO-GLEDALIŠKEM IZOBRAŽEVANJU V OBDOBJU OD 1869 DO 1877

Izvleček

Prispevek obravnava prvo obdobje Dramatičnega društva v Ljubljani od ustanovitve leta 1867, ko je vzpostavilo stalni gledališki oder. Z uvedbo tako imenovane »dramatične učilnice« leta 1869, je društvo skrbelo za sistematično izobraževanje igralcev in pevcev ter za višji nivo poustvarjanja gledaliških oziroma glasbeno-gledaliških del, kar naj bi vodilo v ustanovitev slovenskega profesionalnega narodnega gledališča. Poučevali so: Josip Nolli, Dragojila Odijeva, Anton Foerster, Vojteh Valenta, Jurij Schantl, Anton Heidrich in ne nazadnje Anton Stöckl. Društvena dramatična šola je kljub nihanjem naredila pomemben korak k profesionalnemu izobraževanju glasbeno-gledališkega kadra na Slovenskem.

Ključne besede: Dramatično društvo, Ljubljana, »dramatična učilnica«, glasbeno-gledališko izobraževanje, učitelji 

 

Abstract

The Role of Ljubljana Dramatic Society at the Music Theatre Education in the period 1869 to 1877

The article delas with the early history of Ljubljana Dramatic Society [Dramatično društvo], founded in 1867, with the purpose of establishing a permanent theatre stage. One of the fundamental points of its rules was a systematic education in acting and singing and, in this way, maintain a decent level of performing theatre and music theatre works. Through the period from 1869 to 1877 was active the so-called “dramatic classroom”. Its teachers were Josip Nolli, Dragojila Odijeva, Anton Foerster, Vojteh Valenta, Jurij Schantl, Anton Heidrich and not at least Anton Stöckl. Although it was active at intervals, made an important step towards the professional music and theatre education in Slovenia.

Keywords: Dramatic Society, Ljubljana, “dramatic classroom”, music and theatre education, teachers

 

Nataša Cigoj Krstulović

NAČELA IN PODOBE SLOVENSKEGA JAVNEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA: PRIMER ŠOLE IN KONSERVATORIJA LJUBLJANSKE GLASBENE MATICE (1882–1926)

 

Izvleček

Šola ljubljanske Glasbene matice je bila v času od ustanovitve (1882) do podržavljenja njenega konservatorija (1926) osrednja in največja glasbeno-izobraževalna ustanova Slovencev. Članek obravnava etična in umetniška vodila, ki so se izražala v idejah njenega vodstva ter udejanjala na institucionalni in pedagoški ravni glasbenega izobraževanja. Razmerje med populizmom in folklorizmom po eni strani ter umetniškimi vodili po drugi strani, je prikazano v luči splošnih pogojev za glasbeno delo in cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela. Posebej je prikazano narodno in umetniško poslanstvo konservatorija Glasbene matice, ustanovljenega leta 1919.

Ključne besede: slovensko javno glasbeno izobraževanje, 19. stoletje, Ljubljana, šola Glasbene matice, konservatorij Glasbene matice

 

Abstract

Principles and Forms of Slovenian Public Music Education: The Case of Glasbena Matica Music School and Conservatory in Ljubljana (1882–1926)

During the time from its foundation (1882) to the nationalisation of its conservatory (1926), the Glasbena matica Music School was the central and the largest institution of music education of Slovenes. The paper deals with ethical and artistic guiding principles as expressed through the ideas of the school’s leadership and implemented on the institutional and pedagogical levels of music education. The ratio between populism and folklorism on the one hand and artistic guiding principles on the other is presented in light of the general conditions for musical work and the concurrent division of amateur and professional music-making. Special emphasis is placed on the national and artistic mission of the Glasbena Matica Conservatory, which was established in 1919.

Keywords: Slovenian public musical education, nineteenth century, Ljubljana, Glasbena matica Music School, Glasbena Matica Conservatory

 

Tina Bohak

SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA OD ZAČETKOV DO USTANOVITVE KONSERVATORIJA (1882–1919)

Izvleček: Prispevek obravnava postopni razvoj solopevske pedagogike na Slovenskem v okviru glasbene šole ljubljanskega društva Glasbena matica od ustanovitve do profesionalizacije glasbenega šolstva z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija za glasbeno in odrsko umetnost (1882–1919), ki temelji na dokumentih in drugih pisnih virih, ohranjenih v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana ter v Digitalni knjižnici Slovenije, ki v dosedanjih objavah še niso bili predmet raziskav. Posebej sta izpostavljena Fran Gerbič in Matej Hubad, ki sta na področju organiziranega pouka solopetja konec 19. oz. v začetku 20. stoletja pustila najvidnejši pečat. Njuno znanje ter pedagoške sposobnosti potrjujejo mednarodne kariere številnih učencev, izkazala sta se tudi kot uspešna organizatorja glasbenega šolstva.

Ključne besede: solopevska pedagogika, glasbena šola Glasbene matice, Fran Gerbič, Matej Hubad

 

Abstract

Solo Singing Pedagogy in Glasbena Matica Music School from its Beginnings to Establishment of Conservatory (1882–1919)

The article explains the gradual development of solo singing pedagogy on the Slovenian territory in the context of the music school of the Ljubljana Music Society Glasbena matica from the beginning to the professionalization of music education with the establishment of the first Jugoslavian Conservatory of music and stage arts (1882–1919). It is based on documents and other written sources, preserved in the Music collection of the National and University Library Ljubljana and the Digital Library of Slovenia, which in previous publications have not been the subject of research. Particulary we emphasized Fran Gerbič and Matej Hubad, who have left the most prominent mark in the field of organised solo singing teaching at the end of the 19th or in the beginning of the 20th century. Their knowledge and pedagogical skills were confirmed by the international career of many students. Both of them had also proved as a successful organizers of music education.

Keywords: Solo Singing Pedagogy, Music School Glasbena matica, Fran Gerbič, Matej Hubad

 

Manja Flisar Šauperl

GLASBENA MATICA MARIBOR Z VIDIKA GLASBENEGA    IZOBRAŽEVANJA

Izvleček

Z izobraževanjem velikega števila glasbenikov je Glasbena Matica Maribor (GM Maribor) bistveno segla v reševanje problematike glasbene izobraženosti in posledično koncertne dejavnosti v tem delu Slovenije. Izobraževala je mlade glasbenike in tako postopoma in kakovostno izpolnjevala vrzeli. Nenazadnje je glasbena šola bistveno povečala število glasbenih učiteljev, obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno občinstvo. Da je delo bilo sistematično in kakovostno zastavljeno, moremo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši mariborskih glasbenikov (Hinko Druzovič, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Her­zog), ki so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povzeti prizadevanja mariborske GM, ki jih je kazala na izobraževalnem področju, moramo upoštevati stvarne družbene in politične razmere, kakor tudi nezadostnost slovenske in splošne kulturne tradicije Maribora. Potrebno je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih sredstev, ki je nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno težave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpovedani. Kljub temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto uglednega zavoda.

Ključne besede: glasbena ustanova, glasbeno šolstvo, Maribor, Glasbena Matica, kulturna zgodovina

  

Abstract

Glasbena Matica Maribor from the Perspective of Music Education

Educating a great number of musicians, the Glasbena Matica Maribor (GM Maribor) essentially contributed to the salvation of problems in the area of musical education and therefore also concert activities in this part of Slovenia. It educated young musicians and thus gradually and with quality filled the existing gaps. Moreover, the music school essentially increased the number of music teachers and at the same time educated the concert public in Maribor. The work was build up on a systematical and qualitative base, which can also be proved by the presence of the most important musicians in Maribor at that time (Hinko Druzovič, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog), which had in mind a school organization like the European one. As we try to sum up the efforts of the GM Maribor, which it had shown in the educational area, we have to bare in mind the political and social circumstances as well as the insufficiency of the Slovene and general cultural tradition of Maribor. We have to emphasize the lack of qualified cadre and financial resources, which often caused disharmony within the society. There was also a problem with the society's premises which was too small and was cancelled in the late 30s. In spite all that the school GM Maribor gained a respectable position in the Slovenian place.

Keywords: music institution, music school system, Maribor, Glasbena matica, cultural history

 

Branislav Rauter

ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE V SLOVENSKEM GLASBENEM ŠOLSTVU

Izvleček

Osrednji namen prispevka je predstaviti zgodovinski razvoj poučevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah, hkrati pa določiti vlogo in ovrednotiti pomen poučevanja kitare za slovensko glasbeno pedagogiko. Kitara je na Slovenskem zelo razširjeno glasbilo, posebej v zadnjih desetletjih se v regiji močno dviguje kakovost in raven igranja ter poučevanja kitare. Pred prvo svetovno vojno kitare v slovenskih glasbenih šolah niso poučevali, v času med obema vojnama pa se je na našem ozemlju močno okrepilo zanimanje za to glasbilo. Posledično so se v tem obdobju interaktivno pojavile prve glasbene šole, v katerih so sistematično poučevali kitaro, ter prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s kitarami, leta 1925 pa je izšel prvi slovenski učbenik za kitaro avtorja Adolfa Gröbminga. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je bil pouk kitare v slovenskih glasbenih šolah ukinjen, izvajali so ga le v okviru maloštevilnih kulturno-umetniških društev in drugih ljubiteljskih krogov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se prične preporod slovenske kitaristike. Zaradi velikega zanimanja za igranje in učenje kitare, k čemur je gotovo pripomogla tudi velika proizvodnja kitar v tovarni glasbil Melodija Mengeš, so pristojne šolske oblasti ponovno uvedle pouk kitare v slovenske glasbene šole. To je spodbudilo izdajo novih slovenskih kitarskih začetnic oziroma učbenikov, ki  so bili prilagojeni razvojnim standardom pouka kitare v slovenskih glasbenih šolah in drugih ustanovah, kjer poučujejo kitaro. Z intenzivnejšimi prizadevanji slovenskih kitarskih pedagoških delavcev, s ciljem približati kitaro evropskim standardom in posledično z uvedbo enotnih učnih načrtov ter kasneje univerzitetnega študija (leta 1996), je poučevanje kitare na Slovenskem napredovalo od začetnih diletantskih poskusov, s prve polovice prejšnjega stoletja, do kakovosti, ki smo ji priče v sodobnosti.

Ključne besede: kitara, glasbena šola, kitarski učbeniki, poučevanje kitare

 

Abstract

Historical Insight into Guitar Lessons in Slovenian Music Education

The basic purpose of the lecture is to present the historical development of teaching the guitar in Slovenian music schools and to evaluate the role and meaning of teaching the guitar for Slovenian music teaching. In Slovenia, the guitar is a very popular instrument; especially in the last decades, the level and quality of playing and teaching have been increasing rapidly. Before the First World War, the guitar was not taught at Slovenian music schools, while in the interwar period an interest in the instrument grew strongly in the region. As a result, first music schools appeared that offered systematic guitar education, first companies that produced and sold guitars were founded, and in 1925 the first Slovenian guitar method by Adolf Gröbming was published. Soon after World War II, Slovenian music school stopped offering guitar lessons, which were now available only in a few cultural and artistic societies and other amateur circles. The 1960s mark the rebirth of the Slovenian guitaristics. Because of a great interest in playing and learning the guitar, which was also a consequence of the mass production of guitars in the instrument factory Melodija Mengeš, school authorities reintroduced the guitar in Slovenian music schools. This encouraged the publication of new Slovenian guitar methods, which were adapted to the developmental standards of the guitar class in Slovenian music schools and other institutions that offered guitar lessons. Great effort of Slovenian guitar teachers, whose aim was to reach European standards, design a unified curriculum and establish a university-level study of the guitar (in 1996), has yielded successful results, as the guitar teaching in Slovenian progressed from dilettante beginnings in the first half of the previous century to the high level we are witnessing today.

Keywords: guitar, music school, guitar textbook, teaching guitar

 

Andrej Misson

POUČEVANJE KONTRAPUNKTA IN KOMPOZICIJE NA SLOVENSKEM

Izvleček

Zapisi iz zgodovine nam pričajo o tem, da so na Slovenskem glasbo poučevali v različnih jezikih: slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. In sicer v oblikah in z vrstami gradiva, primerljivimi s tistimi, ki so jih poznala sosednja ljudstva. V 19. stoletju se je začela močno prebujati narodna zavest in tudi glasbeniki na Slovenskem so začeli poučevati v domačem jeziku. Tudi kompozicijo, ki jo po tradiciji tvorijo najprej kontrapunkt, potem harmonija in nazadnje še kompozicija ter drugi glasbeno-teoretski predmeti, npr. glasbena analiza, oblikoslovje, generalbas ipd. Slovenski skladatelji in glasbeni teoretiki so pri poučevanju kompozicije sledili evropskim tokovom in ga začeli graditi tudi v slovenščini. Dela o kontrapunktu je prispevalo kar nekaj avtorjev, med njimi Anton Foerster, Lucijan Marija Škerjanc, Janez Osredkar idr. Prav poučevanju kontrapunkta je namenjen glavni prispevek avtorja. Poseben pomen za razvoj poučevanja kompozicijskih predmetov sta imela izum tiska ter v 20. stoletju oblikovanje digitalnih oblik gradiva in medmrežja.

Ključne besede: glasbena kompozicija, kontrapunkt, glasbena teorija, slovenska glasbena pedagogika, muzikologija.

 

Abstract

The Teaching of Counterpoint and Composition in the Slovenian Territory

Before the 19th century, historical fragments bear witness to the fact that music was taught in different languages in Slovenia’s varied regions: Slovenian, German, Latin and Italian. The form and assorted material of this early music education can be traced back to teaching methods from neighbouring countries. In the 19th century the Slovenian national consciousness was awakened, and Slovenian musicians began to teach in their native language, including the subject of composition. Classical composition is traditionally based firstly on counterpoint, then harmony, and finally composition in a narrower sense (and other musical-theoretical subjects as well, for example music analysis, musical form, figured bass, etc.). As the 19th century progressed, Slovenian composers and music theorists followed the different waves of various European methods in teaching composition, and began to build on them in the Slovenian language. The main works on the teaching of counterpoint in the Slovenian language were written by several authors. Among them were Anton Foerster, Lucijan Marija Škerjanc, Janez Osredkar and others. The teaching of counterpoint in general is the main focus of the author in this article. Of  particular importance to the development of the teaching of composition (from an  international, historical perspective) were the invention of the printing press in the 16th century, and the creation of digital forms of teaching materials and the internet in the 20th.

Keywords: music composition, counterpoint, music theory, Slovenian music education, musicology.

 

Ivan Florjanc

HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UČBENIKOV V SLOVENŠČINI

Premislek ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji

Izvleček

Nastanek harmonije kot samostojne teoretične vede in predvsem praktične didaktične metode je precej mladega datuma in je tipično evropska značilnost. V takšni obliki je harmonija služila kot uvid in uvajanje na področja glasbenih sintaks in kompozicijskega dogajanja znotraj različnih slogovnih obdobij v tisočletjih evropske civilizacijske in glasbene zgodovine. Razvila se je iz uvidov, ki so dolgo časa sobivali s teoretičnimi in praktičnimi spoznanji na področjema harmoniji komplementarnega kontrapunkta in kasneje – v baroku – generalnega basa (regola dell’ottava). Ta mlada veda je v novejši dobi vstopila v evropsko glasbeno teoretično-praktično zavest najprej kot sooblikovalka kompozicijskih slogovnih premen (na Conservatoire de musique de Paris, od 1795; celo 19. stol.). Začetni teoretično-raziskovalni naboj (G. Zarlino in J. Ph. Rameau, Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith idr.) je kasneje usihal in je danes živ le še znotraj praktičnih traktatov harmonij. Harmonija je pred dvema stoletjema vstopila tudi v slovenski glasbeno-izobraževalni prostor predvsem v obliki traktatov in praktičnih učbenikov v didaktične namene (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V. Mirk), kar je tudi ostala (J. Osredkar). Odprtih pa je ostalo še precej specifičnih glasbeno-teoretičnih vprašanj.

Ključne besede: harmonija, teorija glasbe, glasbeni traktati, učbeniki, generalni bas, J. Ph. Rameau, slovenski učbeniki harmonije.

 

Abstract

Harmony – from Treatises to Textbooks in Slovenian

Reflection upon the 200th anniversary of public music education in Slovenia

The very rise of harmony as an independent theoretical science and foremost a practical didactic method is of a rather young date and a typically European characteristic. In such form, harmony has served as insight and introduction to the fields of musical syntaxes and compositional happening within different style periods through milleniaries of European cultural and musical history. It has evolved from insights that had long coexisted with theoretical and practical insights in the fields of harmony-complementary counterpoint and later – in Baroque – of general bass (regola dell’ottava). In the recent period, this young science entered the European musical conscience in theory and practice first as a co-former of compositional style axles (at Conservatoire de musique de Paris, since 1795; entire 19th century). The starting theoretical and research charge (G. Zarlino and J. Ph. Rameau, Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith et al.) has since withered and only lives within practical harmony treatises today. As such, harmony also entered Slovenian musical-educational space (two) centuries ago, mainly through treatises and practical textbooks for didactic purposes (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V. Mirk), what it remained all along (J. Osredkar). Many specific musical theory questions remain open.

Keywords: harmony, theory of music, musical treatises, textbooks, thorough-bass, J. Ph. Rameau, Slovenian harmony textbooks.

 

Lučka Winkler Kuret

RAZVOJ UČBENIKOV ZA NAUK O GLASBI.

„NI VSE DOBRO, KAR JE NOVO, NI VSE SLABO, KAR JE STARO.“

Izvleček

Učbeniki za glasbeni pouk so obstajali že v samostanskih šolah kot pesmarice. Petje so poučevali s ponavljanjem. V 19. stoletju so postavili v ospredje učence in s tem vprašanje metode poučevanja. Z nastankom glasbenih šol so tudi avtorji učnih pripomočkov v učbenike uvajali metode za solfeggiranje.  Prvi avtorji učbenikov za predmet petje na glasbenih šolah so bili češkega rodu in sicer Kamilo Mašek, Anton Foerster in Anton Nedvĕd. Tudi Ivanka Negro Hrast je za svoj učbenik našla vzore pri tuji tovrstni literaturi. Glasbeno šolstvo je po drugi svetovni vojni doživelo korenite spremembe. Splošni predmet nauk o glasbi je dobil nov učni načrt. Učbenik zanj sta napisala Maks Jurca in Pavle Kalan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi Tomaž Habe. Po zadnji prenovi glasbenega šolstva leta 2004 pa je skupina učiteljic s postonjske glasbene šole z učbeniki z elementi delovnega zvezka pokrila celotno vertikalo za nauk o glasbi.

Ključne besede: učbenik, glasbena teorija, solfeggio, metoda


Abstract

Development of Textbooks for Music Theory Class. „Not Everything New is Good, Not Everything Old is Bad.“

The textbooks for music theory class existed already in the monastery schools as songbooks. Singing was then taught by repetition. In the 19th century the focus was put on the students, which consequently opened the question about the teaching methods. With the formation of music schools the authors of learning tools introduced the methods of solfege. The first authors for the singing classes in the music schools were of Czech descent, namely Kamilo Mašek, Anton Foerster and Anton Nedvĕd. It was Ivanka Negro Hrast who wrote the first textbook for music schools, based on a foreign model. Music education experienced radical changed after the World War II. Music theory class was given a new curriculum with the textbooks written by Maks Jurca and Pavle Kalan, and in the 1980s also by Tomaž Habe. After the latest school reform in 2004 it was a group of teachers of the music school of Postojna who wrote a series of practice books combined with elements of textbooks that successfully achieved the vertical coherence.

Keywords: textbook, music theory, solfege, method

 

Katarina Zadnik

NAUK O GLASBI IN SOLFEGGIO KOT POVEZOVALNA ČLENA V GLASBENI ŠOLI

Izvleček

Predmetni področji Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj položaj in vlogo skozi zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem nacionalnem predmetniku in načrtovanju umeščeni kot samostojni enakovredni in obvezni področji izobraževanja v glasbeni šoli. V preteklosti je bil Nauk o glasbi pretežno v podporni funkciji inštrumentalnega pouka, pojmovali so ga z vidika verbalno-vizualnega usvajanja glasbenoteoretičnih pojmov in zakonitosti v glasbenem zapisu brez potrebe po njegovem glasbenem ozvočenju. Temeljni cilj sodobnega skupinskega in individualnega inštrumentalnega pouka je razviti funkcionalno glasbeno pismenost kot temeljno vez med glasbeno ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo. Na obeh predmetnih področjih je centralna glasbena dejavnost v razvoju te kompetence solfeggio. Razumevanje glasbenega zapisa, njegovo predhodno notranje slišanje ter povezava pevske/inštrumentalne dejavnosti s procesom samoposlušanja predstavljajo temeljno stičišče obeh predmetnih področij. Tako je upoštevan procesno-ciljni vidik medpredmetnih povezav, ki je neobhodno vključen v sleherno učno enoto skupinskega in individualnega inštrumentalnega pouka. Na poti glasbenega učenja bo tako ustvarjen transfer različnih učnih postopkov in strategij, na temelju notranjega glasbenega slišanja in samoposlušanja, ki sta podstat v razvoju vrednotenja in kritične refleksije lastnih izvedb kot izhodišče v procesu glasbenega učenja in na poti vseživljenjskega (glasbenega) učenja.

Ključne besede: glasbena šola, Nauk o glasbi, Solfeggio, individualni inštrumentalni pouk, razvoj predmetov

 

Abstract

Music Theory and Solfeggio as Connective Fields in Music School Education

The subject fields of Music theory and Solfeggio, whose position and role changed throughout the history of music education in Slovenia, are equal and obligatory fields of education in music schools, according to the current national curriculum. In the past, music theory’s main role was to support the instrument class and was understood as a verbal and visual method of learning new music theoretical notions and rules of writing music, without the need to hear them in practice. The main objective of today’s group and individual instrument lessons is to develop functional music literacy as the basic connection between music composition and performance. In both subject fields, the central music activity for developing these competences is solfeggio. The understanding of music notation, the inner hearing of music and the connection of singing/instrumental playing and self-listening are the basic point of contact of the both subject fields. In this way, the aspect of the process and aim of intersubject connections is considered, which is essential for every learning unit of group or individual instrument lessons. Therefore, the music learning process will facilitate the transfer of various learning processes and strategies based on inner hearing and self-listening, which are fundamental in the development of the evaluation and critical reflexion of one’s own performances as the source of the music learning and life-long (music) learning processes.

Keywords: music school, Music theory, Solfeggio, individual instrumental classes, historical development

 

Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer 

O KORISTI IN ŠKODI TEORIJE GLASBE V GLASBENEM IZOBRAŽEVANJU NA OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOLAH 

Izvleček

Teorija glasbe je šele v 19. stoletju dobila z oblikoslovjem Adolfa Bernharda Marxa celovit sistem, ki je združil posamezne poddiscipline: kontrapunkt, harmonijo, melodiko, ritmiko in metriko. V tistem času je bila teorija glasbe kompozicijski nauk, nauk o ustvarjanju glasbe, pravi glasbena poetika. Danes je od tega pojmovanja teorije kot opore ustvarjalnosti ostal le še tehnični del: teorijo glasbe štejemo zlasti za orodje razumevanja in podajanja osnov glasbenega stavka, ne toliko za ustvarjalnost. Prispevek se ukvarja z vlogo teorije glasbe v glasbenem izobraževanju danes skozi perspektivo učiteljev glasbe v osnovnih šolah in učiteljev glasbenoteoretičnih predmetov v glasbenih šolah.

Ključne besede: teorija glasbe na Slovenskem, poučevanje teorije glasbe

 

Abstract

Advantages and Disadvantages of Music Theory Music Education in Primary and Music School

Music theory has become a comprehensive system in which individual branches (counterpoint, melody, harmony, rhythm and metrics) complemented one another in the Formenlehre of A. B. Marx in the first half of the 19th century. Music theory thus became a comprehensive musical poetics: the doctrine of composing music. Today, the notion of music theory is much more limited. Music theory functions as a tool for understanding and reproducing the basics of the classical and romantic musical style, not so much of creating music. The contribution addresses the role of music theory in the music education on the levels of primary education and within the curriculum of the public music schools in Slovenia.

Keywords: music theory in Slovenia, music theory education

 

Martina Valant

POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI

Izvleček

Leta 1995 smo v Sloveniji pričeli z uvajanjem devetletnega šolanja v osnovne šole in v letu 2003 so vsi prvošolci vstopili v devetletno šolo. V osnovni šoli je bila  narejena prenova  učnega programa s sodobnejšimi metodami poučevanja. Učenci so začeli vstopati v šolo leto prej – s šestimi leti, šolanje se je podaljšalo za eno leto, v prvo triletje je bilo uvedeno opisno ocenjevanje. Posledično smo tudi v glasbenih šolah v letu 2003 dobili prenovljen predmetnik in učne načrte vezane na devetletno osnovno šolanje. K inštrumentu se učenci vpisujejo leto prej, v program predšolske vzgoje in pripravnice je bilo uvedeno opisno ocenjevanje, ki se je kasneje opustilo. Pri inštrumentih, kjer šolanje poteka osem let, v prvem razredu učenci ne opravljajo izpita. Uvedena je bila nižja in višja stopnja v programu glasba in ples.

V prispevku bomo izpostavili spremembe, ki jih je v glasbene šole  prinesla prenova glasbenega šolstva – novi predmetniki in učni načrti. V nadaljevanju bomo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena med učitelji individualnega pouka v glasbenih šolah v letu 2016, in sicer o prenovljenih in dopolnjenih predmetnikih in učnih načrtih, o spremembah učnega procesa, o uporabi sodobnih metod in pripomočkov ter napredovanju učencev.

Ključne besede:  glasbena šola, učni načrti, izobraževalni programi, sodobne metode  poučevanja, učni pripomočki

 

Abstract

Instruction in Music Schools after the School Reform

In 1995, Slovenia began introducing a nine-year primary education system; and as a consequence, in 2003 all first grade children enrolled in a nine-year primary school programme. Furthermore, the curriculum was also reformed and more contemporary teaching methods were introduced. Children start school a year earlier compared to the old system, at the age of six. There are nine grades now instead of eight; and during the first triennium, pupils are graded descriptively. Consequently, the curriculum of music schools was revised as well and adapted to the nine-year primary education. Children start instrumental instruction at a younger age (one year earlier) and descriptive grading was introduced in the pre-school and preparatory programmes. However, grading was later abolished altogether. In eight-year programmes for individual instruments, there is no final exam after the first year. In music and dance programmes two levels, elementary and advanced, were introduced.

In this discourse, changes are highlighted that occurred after the restructuring of the music school system, i. e. new subjects lists and new curricula. The article then proceeds to introduce findings of a research conducted among teachers of individual classes in music schools in 2016, on restructured and upgraded subject lists and curricula, on changes in the teaching process, on the use of modern teaching methods and aids, as well as on pupils’ progress.


Keywords
:  music school, subjects list, curricula, modern teaching methods, teaching aids

 

Ilonka Pucihar

POMEN VKLJUČEVANJA IMPROVIZACIJE V POUK KLAVIRJA

Izvleček

Ustvarjalnost je ena najpomembnejših človeških dejavnosti, katere sadove lahko uživamo tako v najpreprostejših vsakdanjih stvareh kot v širokem spektru ustvarjalnih dosežkov vse do vrhunskih umetniških stvaritev in znanstvenih dognanj. Predvsem pa je ustvarjalnost povezana s kvaliteto življenja, z blagostanjem. Z odkrivanjem običajnih kognitivnih procesov v ustvarjalnosti so raziskovalci ovrgli prepričanja o njeni mistični dostopnosti le izjemno obdarjenim posameznikom ter spodbudili naraščajoče zavedanje, da je potrebno ustvarjalnost spodbujati, razvijati in negovati. V glasbenem izobraževanju je vloga spodbujanja ustvarjalnosti v razvoju glasbenih sposobnosti in ustvarjalnih strategij, ki učencem omogočajo uporabo in razširitev svojih glasbenih sposobnosti tako v smeri izvajanja izvirnih, pomensko in estetsko bogatih izvajalskih nastopov, kot tudi poslušanja in vrednotenja glasbe. Improvizacija je ob kompoziciji najbolj celovita glasbenoustvarjalna dejavnost, pri kateri gre za spontano ustvarjanje novih in izvirnih glasbenih idej skozi manipulacijo glasbenega materiala. S kvalitativno raziskavo, multiplo študija primera, smo vrednotili in preverjali nov pristop rednega vključevanja improvizacije v individualni pouk klavirja, kot je predlagan v zbirki učbenikov za učenje klavirja Moj prijatelj klavir (Pucihar in Pucihar, 2010–2012).

Vzorec predstavlja štirinajst učencev klavirja, ki so bili v šolskem letu 2013/2014 poučevani z redno in sistematično vključeno improvizacijo. V treh ciklih raziskave smo ugotavljali in vrednotili povezave predlogov za improvizacije z učenčevim glasbenoustvarjalnim mišljenjem, spontanostjo, svobodo izražanja, pozornostjo, motivacijo; s tehničnimi in interpretativnimi sposobnostmi, konceptualnim razumevanjem glasbe ter veseljem do nje in nazadnje z variiranjem nekaterih veščin improvizacije glede na starost, doživljanjem posameznih predlogov za improvizacijo in interesom učencev za lastno glasbeno izražanje. Ugotovitve kažejo pozitivne povezave improvizacije z opazovanimi področji, hkrati pa se je improvizacija izkazala kot pomemben motivacijski dejavnik za učenje klavirja. To spodbuja k razmisleku o njenem večjem in sistematičnem udejanjanju pri pouku klavirja v javni glasbeni šoli.

Ključne besede: ustvarjalnost, improvizacija, pouk klavirja, raziskava

 

Abstract

The Importance of Integrating Improvisation in Piano Lessons

Creativity is one of the most important human abilities, whose fruits can be enjoyed both in simple everyday things as well as in a broad spectre of creative achievements, great masterpieces and scientific findings. Moreover, creativity is connected with the quality of life, with the well-being. The researches of cognitive processes overthrew the image of its mythic availability only to extremely gifted individuals and raised the awareness that it needs to be encouraged, developed and nurtured. The development of musical skills and creativity-inducing strategies, which enable the students to use and expand their musical skills both in their own original, meaningful and aesthetically rich performances and in listening and evaluating the music they hear, has a role in stimulating creativity in music education. Besides composing, improvising is the most holistic creative music activity, whose purpose is to spontaneously create new and original music ideas through the manipulation of music material.

A qualitative research, a multiple case study, was used to evaluate and check a new approach to regularly include improvisation into individual piano lessons, as suggested in the series of piano books Moj prijatelj klavir (“My Friend, the Piano”, Pucihar and Pucihar 2010–2012). The sample represents fourteen piano students, whose lessons included regular and systematic improvisation in the school year 2013-2014. During three research cycles, the authors sought and evaluated connections of proposed suggestions for improvisation with students’ music creative thinking, spontaneity, freedom of expression, attention, motivation; with technical and interpretive skills, conceptual comprehension of music and the joy of music, and, finally, by varying some skills of improvisation as regards to students’ age, feeling of empathy and interests for their own music expression. The results show a positive connection between the observed fields of improvisation and, at same time, prove that improvisation is an important motivational factor for learning the piano. This opens the discussion on its greater and more systematic use in piano lessons in public music schools.

Keywords: creativity, improvisation, piano instruction, research

 

Katarina Habe, Ana Smolnikar

DEJAVNIKI OBLIKOVANJA GLASBENE SAMOPODOBE UČENCEV, KI OBISKUJEJO GLASBENO ŠOLO

Izvleček

Namen prispevka je predstaviti glasbeno samopodobo učencev, ki obiskujejo javno glasbeno šolo. Zanimalo nas je, kako je glasbena samopodoba povezana s splošno samopodobo učencev in ali obstajajo razlike v glasbeni samopodobi glede na spol, starost ter število let obiskovanja glasbene šole. Prav tako smo želeli osvetliti, kakšna je vloga staršev in učiteljev pri oblikovanju glasbene samopodobe ter kakšna je njena povezanost z oceno pri glavnem in glasbenoteoretičnem predmetu. Pri raziskavi je sodelovalo 225 učencev nižjih glasbenih šol, starih od 10 do 16 let (133 deklic, 92 dečkov). Za to raziskavo smo oblikovali Vprašalnik glasbene samopodobe ter preverili njegove merske karakteristike. Rezultati raziskave so pokazali, da je glasbena samopodoba večine učencev pozitivna in da pri glasbeni samopodobi ne obstajajo pomembne razlike glede na spol. Poleg tega imajo posamezniki s pozitivno splošno samopodobo tudi pozitivno glasbeno samopodobo. Ugotovili smo, da glasbena samopodoba ni povezana s starostjo in z leti glasbenega izobraževanja, našli pa smo pomembne povezave tako z oceno pri individualnem predmetu (inštrument/petje) kot z oceno pri nauku o glasbi. Izkazalo se je, da imajo pri oblikovanju glasbene samopodobe pri učencih v nižji glasbeni šoli največjo vlogo učitelji individualnega in skupinskega glasbenega pouka.

Ključne besede: glasbena samopodoba, nižja glasbena šola, učenje inštrumenta/petja, nauk o glasbi/solfeggio, vloga učitelja glasbe

 

Abstract

Factors, that Influence Musical Self-Image in Pupils, Who Attend Music Schools

The aim of our research was to explore factors, that influence musical self-image in pupils who attend public music school. We wanted to establish the differences in musical self-image with respect to to gender and social support of parents and music teachers. Furthermore we explored connections between musical self-image and general self-image,  age and the number of years of attending music school and grades in individual/group practice. The research was conducted on 225 students of basic music schools, aged between 10 and 16 (133 girls, 92 boys). For the purpose of the research, a Scale of Musical Self-Image was developed and its psychometric characteristics were established. The results show that the musical self-concept of most students is positive and that there are no major differences regarding to gender. Those individuals that have a positive general self-image also have a positive musical self-image. The musical self-image has no connection with the age and the number of years of music education. There is a strong connection, however, with the grade in the instrumental practice as well as with the grade in music theory. Moreover, the research reveals that instrument and music theory teachers have a central role in developing musical self-image of basic music school students.

Keywords: musical self-image, basic music school, instrumental/singing practice, music theory/solfeggio, the role of music teacher

 

Andreja Marčun

POUČEVANJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH ŠOLAH – NEKATERE METODE IN OBLIKE PEDAGOŠKEGA DELA

Izvleček

Namen prispevka je uvodoma našteti skupine učencev s posebnimi potrebami, v nadaljevanju pa se osredotočiti na nekatere metode in oblike pedagoškega dela, ki so učiteljem v  glasbenih šolah pri glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami lahko v pomoč. Predstavljene so nekatere metode na področju branja notnega zapisa, koncentracije in razvoju fine motorike.

Ključne besede: glasbeno izobraževanje, učenci s posebnimi potrebami, metode in oblike pedagoškega dela

 

Abstract

Teaching Children With Special Needs in Music School – Some Methods and Forms of Pedagogical Work

The purpose of this articel is to present a preliminary group of SEN students, and proceeds to focus on some of the methods and forms of teaching that teachers in music schools in the musical education of SEN students can help. It presents some methods in reading musical notation, concentration and fine motor development.

Keywords: music education, SEN students, teaching methods and forms of work

 

Luisa Antoni

RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA PRIMORSKEM

Izvleček

V prispevku avtorica predstavi pregled glasbenega šolstva enotnega primorskega prostora, ki vključuje najpomembnejša primorska mesta Gorica, Izola, Koper, Piran in Trst. Njena raziskava sega od polovice 19. stoletja do današnjih dni. Glasbeno šolanje primorskega prostora je bilo del predmetnika srednješolskih ustanov in je potekalo v treh jezikih, ki so bili del tega prostora. Najpomembnejše mesto je bilo Trst, v katerem se je oblikovalo samostojno glasbeno šolstvo naj prej v italijanskem jeziku  in pozneje tudi v slovenskem. Avtorica zaključi svoj prispevek z najnovejšimi podatki obeh samostojnih glasbenih inštitucij slovenske manjšine v Italiji. 

Ključne besede: Primorska, glasbeno šolstvo, Trst, Koper, Piran, Izola, Gorica

 

Abstract

La variegata e ricca scolarizzazione musicale nel Litorale

Nella sua ricerca l’autrice presenta una panoramica della scolarizzazione musicale del Litorale, comprendendo le città più importanti da Gorizia, Isola, Capodistria e Pirano per arrivare sino a Trieste. La sua ricerca si incentra sul periodo che va dalla metà del 19. secolo sino ai giorni nostri. La musica faceva parte delle materie insegnate nelle scuole superiori e il suo insegnamento si svolgeva nelle tre lingue presenti sul territorio. La città più attiva fu Trieste, in cui si svilupparono dapprima delle scuole musicali autonome in lingua italiana e successivamente quelle in lingua slovena. L’autrice conclude il suo saggio con i dati aggiornati delle due scuole musicali della minoranza slovena in Italia.

Parole chiave: Litorale, Scuole musicali, Trieste, Capodistria, Pirano, Isola, Gorizia

 

Andreas Bernhofer

HERAUSFORDERUNGEN UND ENTWICKLUNGSFELDER DES ÖSTERREICHISCHEN MUSIKSCHULWESENS

Abstract

Das österreichische Musikschulsystem, welches sich de facto als ein Konglomerat bestehend aus den Landesmusikschulwerken darstellt, ist laufend mit neuen Herausforderungen konfrontiert. Die Konferenz der österreichischen Musikschulwerke (KOMU) ist hierbei der Versuch einer Kooperation, die föderalistisch organisierten Musikschulen zu vernetzen und damit in gewisser Weise den nationalen Austausch zu unterstützen. Die Herausforderungen der einzelnen Musikschulen ergeben sich vorrangig aus dem demografischen Wandel der Gesellschaft, aus einer schwierigen Finanzierungssituation sowie aus bildungspolitischen Veränderungen in Richtung ganztägiger Schulformen. Den Musikschulwerken gelingt es jedoch, aus diesen Herausforderungen Entwicklungsfelder für ihre eigene Arbeit zu schaffen und sich damit wettbewerbsfähig für die Zukunft zu machen. Hilfreich unterstützend ist hierbei beispielsweise eine Broschüre des österreichischen Bundesministeriums für Bildung, welche unterschiedliche Formen der Kooperation zwischen Schule und Musikschule gebündelt darstellt. Diese Modelle, welche von einer rein räumlichen Kooperation bis hin zu einer engen Zusammenarbeit zwischen Schule und Musikschule reichen, werden im letzten Abschnitt dieses Artikels im Detail erläutert.       

Keywords: Österreichisches Musikschulwesen, Kooperation Schule und Musikschule

 

Izvleček

Izzivi in razvojni potenciali avstrijskega sistema glasbenih šol

Prispevek analizira problematiko organiziranega avstrijskega glasbenega šolstva, ki ga dejansko predstavlja raznolik sistem deželnih glasbenih šol. Zaradi različnosti v organizaciji in vsebinah se aktualni sistem neprestano sooča z novimi izzivi. V razpravi so tudi ideje o vzpostavitvi sistema mreže glasbenih šol, ki bi delovala po enovitem sistemu in prinesla večjo konkurenčnost glasbenega šolskega sistema. Nedavna konferenca o avstirjskem glasbenem šolskem sistemu (KOMU) je predstavila poskus, kako ustvariti mrežo glasbenih šol v enovito organizacijo na zvezni oziroma državni ravni. Zaradi demografskih značilnosti družbe in finančnih težav se je izkazalo, da imajo deželne glasbene šole različne modele delovanja in financiranja, pa  tudi to, da so odvisne od različnih političnih opcij in njihovih spremembah. Ob tem se zavedajo odgovornosti do svojega dela in poslanstva za prihodnost. S podporo Zveznega ministrstva za šolstvo je nastala brošura, ki predstavlja obliko sodelovanja med osnovnimi in glasbenimi šolami. Ta model, ki se osredotoča na tesno sodelovanje med osnovno in glasbeno šolo, je podrobneje predstavljen v zadnjem delu prispevka.

Ključne besede: avstrijski sistem glasbenega šolstva, sodelovanje med osnovnimi in glasbenimi šolami  

 

Jelena Martinović Bogojević

VIEWS ON THE ELEMENTARY MUSIC EDUCATION IN MONTENEGRO AND SLOVENIA

Abstract

Music education system in Montenegro is similar to those in the neighboring countries from this region, which we inherited from the former Yugoslavia. As the general educational system was changed and reformed, a need for redefining elementary music schools to introduce some innovative solutions into its plans and programs, emerged over the past period. In Montenegro, this primarily referred to transition from a six-year to a nine-year music school, considering that education system reform brought with it a nine-year duration of the general education school. Numerous debates concerning the new concept of the music school took place in the academic community, where many stood by the “old” system which, according to them, didn’t have significant shortcomings. However, Bureau for Education Services of Montenegro, as an institution responsible for music schools too, initiated procedures of developing new curricula to be implemented starting with academic year 2016/2017. In this work, we will show some of the basic characteristics introduced by the reform and try to make a comparison with music school system in Slovenia, having in mind that it was also a key guidance for the reform processes in general education schools which were started in 2001. The question is what the extent of the similarities and differences found is and have our experiences in practice been really oriented on students and their needs. An increasing number of children have been dropping out of music schools in Montenegro in the previous years, or after completing the elementary music education they stop engaging in music, even at the amateur level. Therefore, a question is raised as to what needs to be changed, improved and done so that our schools go hand in hand with time and provide a good educational basis both to future professional musicians that will continue with secondary music education and to those who will make up a musically educated audience?

Keywords: music school, curriculum, Montenegro, Slovenia, education reform.

 

Izvleček

Pogledi na osnovno glasbeno izobraževanje v Črni gori in Sloveniji

V Črni gori je glasbeno-izobraževalni sistem podoben sistemom drugih držav z območja nekdanje Jugoslavije. V zadnjem času se je ob reformi splošnega vzgojno-izobraževalnega sistema pojavila potreba po inovativnih spremembah programov v osnovnem glasbenem izobraževanju. V Črni gori je bila prva sprememba podaljšanje izobraževanja v glasbeni šoli s šestih na devet let. Bila je povezana z uvedbo obveznega devetletnega splošnega šolanja. V strokovni javnosti so se sprožile številne razprave o novih zasnovah glasbenega izobraževanja. V njih so mnogi izražali podporo “staremu” sistemu, ki po njihovem mnenju ni imel večjih pomanjkljivosti. Kakorkoli, Zavod za šolstvo Črne gore je kot institucija, odgovorna tudi za glasbene šole, začel s postopki oblikovanja novih učnih načrtov in programov, z namenom uveljavitve v šolskem letu 2016/17. V prispevku bomo prikazali nekatere osnovne značilnosti, ki jih je prinesla reforma. Primerjali jih bomo s sistemom slovenskih glasbenih šol, upoštevajoč, da je bil slovenski model uporabljen kot vodilo šolskih reform, začetih leta 2001. Katere podobnosti in razlike najdemo med sistemoma in ali je praksa resnično orientirana k učencu in njegovim potrebam? V Črni gori v zadnjih letih opažamo naraščajoče število otrok, ki predčasno zaključi osnovno glasbeno izobraževanje ali pa se po končanem šolanju preneha ukvarjati z glasbo tudi na amaterski ravni. Iz teh razlogov je treba vzbuditi vprašanja, kaj je treba spremeniti, izboljšati in narediti tako, da bodo glasbene šole stopile v korak s časom, zagotovile dobro izobrazbeno osnovno tako prihodnjim profesionalnim glasbenikom, ki bodo nadaljevali šolanje na srednji stopnji, kot tudi tistim, ki bodo postali del izobraženega glasbenega občinstva.

Ključne besede: glasbena šola, učni načrt, Črna gora, Slovenija, izobraževalna reforma


Dimitrij Beuermann

CELOSTNA GLASBENA ŠOLA

Izvleček

V članku bomo predstavili trirazsežnostni model Zemljevida učnih ciljev ter na njega postavili posamezne operativne učne cilje iz učnih načrtov programa Glasba in Pravilnika o ocenjevanju na glasbenih šolah. Prikazali bomo, da se učni cilji na Zemljevidu učnih ciljev združujejo v tri jasno ločene skupine. V nadaljevanju članka bosta predstavljeni dve smeri potovanja po tem zemljevidu: poustvarjalna in ustvarjalna. Nato bodo predstavljene tri temeljne oblike ocenjevanja: po ena na vsakem izmed treh področij Zemljevida učnih ciljev. Štirje kriteriji za ocenjevanje bodo izpeljani iz treh področij Zemljevida učnih ciljev ter iz ocene uspešnosti procesnih korakov učenca med šolskim letom.

Ključne besede: glasba, Zemljevid učnih ciljev, ocenjevanje

 

Abstract

The Holistic Music School

In this article the three dimensional model of the Map of Learning Objectives will be presented. The learning objectives of the curriculum of the program Music will be put on this map exstended by the Rules of the assessment at music schools. We will show that the learning objectives on the Map of Learning Objectives combine into three clearly distinct groups. The article will present two fundamental forms of travel on the map: performing and creative. The article will be continued by presentation of the three basic forms of assessment for each of the three areas of the Map of Learning Objectives. The four criteria for evaluation will be derived from three areas of the Map of Learning Objectives and from assessment of student's process performance during the school year.

Keywords: music, Map of Learning Objectives, assessment

 

Franc Križnar

DIDAKTIČNA IN METODIČNA GLASBENA LITERATURA V PIRAMIDI SLOVENSKEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V IZDAJAH ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO

Izvleček

Zavod Republike Slovenije (ZRSŠ) v vseh svojih oblikah dejavnosti podpira razvoj šolstva, s tem pa tudi glasbenega v vsej piramidi njenega delovanja na Slovenskem. Sodeluje pri posodabljanju učnih programov, razvoju in pripravah učnih pripomočkov in učil. Njegova založba s svojimi izdajami ves čas dopolnjuje svoje osnovne naloge: skrb za stalne in kvalitetne spremembe prakse in strokovni ter osebni razvoj učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev v šolah in vrtcih. Za to ima ZRSŠ poseben organizacijski oddelek, Založbo, ki izdaja  priročnike, učbenike, strokovne monografije in kar 10 revij. Med knjigami-priročniki o glasbi lahko najdemo avtorje, ki so tudi sicer relevantni za področje glasbene vzgoje v Sloveniji. Tu je še revija Glasba v šoli in vrtcu z znanstvenimi članki, intervjuji, članki o (dobri) praksi-iz prakse v prakso, strokovni kotiček, recenzije (komentarji glasbenih dogodkov, notnih in knjižnih izdaj, zvočnih zapisov, ipd.), obletnice, etnomuzikološki kotiček in s tradicionalno Notno prilogo (otroški in mladinski zbori). 

Ključne besede: učni programi, priročniki, učbeniki, revije, glasbena vzgoja

 

Abstract

Didactic and Methodic Music Literature in Pyramid of Slovenian Music Education Published by the National Education Institute

The National Education Institute of the Republic of Slovenia (ZRSŠ) in their activities is supporting the development of schools in the complete pyramid of their activities in Slovenija by all of their forms of activities. It is co-operating by the up-to-date of the school programmes, by the development and preparing of the arrangements and school equipment. Their Publishing Department with its own editions completes the ZRSŠ basic task: permanent growth and high quality of teachers and other professional workers in schools and kindergartens. Although for this the ZRSŠ has a special department for such matters. It is publishing books; most of them are manuals, and even ten magazines. Among textbooks and manuals about music we can find authors who are relevant to the music education in Slovenia. The special positions is allotted to the magazine Glasba v šoli in vrtcu / The Music in School and Kindergarten, which includes scientific papers, interviews, papers and good practice, professional small corner, the cririques (the commentaries of music events, notes, books, sounding records, ect.), the anniversaries, the ethno-musicological small corners and the supplement (children and youth choirs).       

Keywords: teaching programmes, textbooks, manuals, magazines, music education

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izdelava 2007-2015 Nanosplet.com

Uporabljamo piškotke!


Naše spletne strani uporabljajo piškotke (cookies), s katerimi vam lahko zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, uporabljamo pa jih tudi za beleženje statistike dostopa.

Več o piškotkih

Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov.