Dogodki ob 80-letnici UL AG

Spoštovani, spoštovane!

V veliko veselje in čast nam je, da naša ustanova v letu 2019 praznuje tako častitljivi jubilej. Ob 80-letnici Akademije za glasbo in 100-letnici Univerze v Ljubljani bomo v letu 2019 in prvi polovici leta 2020 pripravili vrsto dogodkov, ki bodo posvečeni praznovanju in spominu na vse, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razvoju, delovanju in odličnosti edine visokošolske glasbene ustanove pri nas. 

Zelo bomo veseli, če si boste vzeli čas in v naši družbi preživeli prijetne trenutke ob glasbi, pogovorih, predavanjih in še marsikateri zanimivosti.

 

80 LET AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI

Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica. Dolgoletna prizadevanja so se uresničila šele leta 1919 v okviru novonastale slovanske države z ustanovitvijo t.im. Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Prvi rektor je postal ugledni, mednarodno uveljavljeni pianist in pedagog Anton Trost, njegov naslednik je bil operni pevec Julij Betetto. Na akademski ravni so poučevali kompozicijo, dirigiranje, posamezne inštrumente, dramsko igro, operno petje in glasbeno pedagogiko. Med prvimi diplomanti so bili pianist Bojan Adamič, dirigent Samo Hubad, klarinetist in skladatelj Jurij Gregorc, operni pevec Rudolf Francl in drugi. Leta 1946 se je ustanova preimenovala v Akademijo za glasbo. S prenovo leta 1948 je razširila predmetnik in dodala znanstveno naravnani Zgodovinski oddelek, zametek Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 1953 se je Srednja glasbena šola od Akademije odcepila in osamosvojila. V 60. letih je bil uveden podiplomski študij za umetniške programe in Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija je leta 1972 s posodobljenimi višješolskimi, visokošolskimi in podiplomskimi študiji umetniških smeri doživela novo preobrazbo. Podiplomski študij na Oddelku za glasbeno pedagogiko je bil uveden leta 1979, najprej kot magistrski študij, prvi doktorand pa je bil promoviran leta 1987. Od ustanovitve je Akademija za glasbo več desetletij delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Njeni najuspešnejši študentje od leta 1978 prejemajo študentske Prešernove nagrade, posamezni profesorji pa posegajo po visokih univerzitetnih priznanjih in nazivih. Po osamosvojitvi Slovenije so bili na Akademiji za glasbo uvedeni nekateri novi študijski programi in smeri, kot so študij cerkvene glasbe (danes Oddelek za sakralno glasbo), kitare in saksofona. Najkorenitejše spremembe pa je prinesla Bolonjska prenova, in sicer v obliki posodobitev vseh stopenj študijskih programov in z uvedbo novih študijskih smeri. Programa Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika se izvajata na prvi in drugi stopnji študija, medtem ko sta Instrumentalna in pevska pedagogika ter Glasbeno-teoretska pedagogika drugostopenjska magistrska programa. Vsi programi skupaj obsegajo študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova. Poleg dodiplomskih, podiplomskih in izpopolnjevalnih programov izvaja tudi tretjestopenjski interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje, ki poteka v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Obsega področje za Glasbeno pedagogiko in Teorijo glasbe in kompozicijo, v bodoče pa bo vključena tudi v umetniški doktorski študijski program. Na znanstveno-raziskovalnem področju se uveljavlja z mednarodnimi simpoziji in izdajanjem publikacij Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani. V okviru ustanove poteka raznovrstna umetniška dejavnost, v katero so vključeni študentje vseh študijskih smeri. Akademija prireja koncertne abonmaje, v katerih nastopajo solisti ter komorne, orkestralne in vokalne zasedbe, ki se povezujejo s slovenskimi profesionalnimi ansambli in kulturnimi ustanovami. Posamezniki se že v času študija uveljavljajo kot zreli umetniki, kar potrjujejo številna domača in mednarodna priznanja. Akademija za glasbo sodeluje z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu, kjer se predstavljajo tako študentje kot profesorji, s čimer osmišlja svoj pomen v nacionalnem in mednarodnem merilu.

Darja Koter


FEBRUAR 2019

 

1. MEDNARODNI TEDEN SODOBNE GLASBE UL AG
11.–20. februar

MINI OPERE II. študentov dveh umetniških akademij AG in AGRFT
11. 2. ob 20.00, Center urbane kulture Kino Šiška

Projekt Mini opere združuje pet krajših oper, ki so si med sabo vsebinsko, žanrsko in stilsko raznolike. S prehajanjem od izvora misli v operi Anatomija misli, ki nam ne nakaže točnega časa in kraja dogajanja, se pot nadaljuje v vaški gostilni v operi Stari ima vedno prav. V njej spremljamo preprosto in ljudsko dogajanje med mlajšimi in starejšimi prebivalci, ki nosijo zgodbe preteklosti in prihodnosti v iskanju ljubezni. Vprašanje fizične in telesne nepokretnosti je izpostavljeno v operi Nepotrebna, kjer v dialogu med Prostitutko in Zdravnico zaznamo, da s propadom fizičnega telesa, ki je odveč in zamenljivo, odpade tudi kakršno koli moralno obsojanje in vrednotenje. V naslednji operi Uspavanka v sobi brez oken je prisotna absurdnost dogajanja v bolnišnici, kjer nihče nikoli ne umre in je smrt kot stanje večnosti. Edino, kar se ljudem v bolnišnici lahko zgodi, je to, da jim odrežejo ude. V zadnji operi Gaja, ki se giblje med vidnim in nevidnim svetom, pa smo tik pred propadom in nasilnim uničenjem sveta, ki ga predstavlja imaginarni gozd.

 

PROFESORJI IGRAJO ŠTUDENTE (STUDIO ZA SODOBNO GLASBO)
12. 2. ob 19.30, Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca

Ob 18.30
Predkoncertni pogovor z Lariso Vrhunc, Lojzetom Lebičem in Nenadom Firštom bo vodil dr. Gregor Pompe

Zaposleni in zunanji sodelavci Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani izvajajo dela bivših študentov kompozicije Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

 

ŠTUDENTI IGRAJO PROFESORJE (STUDIO ZA SODOBNO GLASBO)
13. 2. ob 19.30, Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca

Ob 18.30
Predkoncertni pogovor: moderator dr. Leon Stefanija

Študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani izvajajo dela zaposlenih in zunanjih sodelavcev Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

 

KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
Dirigent: Steven Loy
Solistka: Ita Nagode - saksofon
20. 2. ob 19.30, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Svetovni klasiki sodobne glasbe

 

6. MEDNARODNI TEDEN ODDELKA ZA KOMPOZICIJO IN GLASBENO TEORIJO
18.–22. 2. 2019

koncerti • delavnice • predavanja • mojstrski tečaji

Mednarodni teden ponuja študentom predstavitev instrumentov Ensemble Airborne Extended in možnost pisanja za ta ansambel ter predstavite skladb na koncertu v okviru Festivala Unicum.
Gary Carpenter, izkušen pedagog, izjemno plodovit in vsestranski britanski skladatelj, bo predstavil nekatere teme, ki zadevajo kompozicijo ter študentom kompozicije nudil individualna predavanja.
V okviru 6. Mednarodnega tedna Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo bo koncert Simfoničnega orkestra Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani.
Akademija za glasbo Franc Liszt iz Budimpešte in Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani že vrsto let uspešno sodelujeta. Tudi z izmenjalnimi koncerti med oddelkoma za kompozicijo obeh ustanov, ki so vedno tematski in posvečeni madžarskim oziroma slovenskim skladateljem. Tokrat se bomo poklonili Hugu Wolfu; študentje obeh akademij se bodo pri pisanju samospevov navezovali na Wolfove.

Prvi izmenjalni koncert bo v Budimpešti 8. 2. 2019, s katerim bo Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem počastilo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, drugi v Ljubljani, 21. 2. 2019.

 

več ...

KNJIŽICA

 

 

 

APRIL 2019

 

OTVORITVENI KONCERT SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV
3. 4. ob 19.30, Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Sodelovanje UL AG in Festivala Ljubljana posvečeno 80-letnici Akademije za glasbo in 100-letnici Konzervatorija za glasbo.

Simfonični orkester in Mešani zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Dirigent: Simon Dvoršak
Spored:
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, »Pastoralna«
Matija Bravničar: Hymnus slavicus za mešani zbor, orgle in orkester
Anton Lajovic: Pesem jeseni – simfonična lirska pesnitev
Marjan Kozina: Davnina – simfonična pesnitev

Izdaja faksimila revidirane partiture Beethovnove Simfonije št. 6

 

Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski« prepis

Založniški prospekt   FlipBook | PDF | HTML 5

Ludwig van Beethoven je v pismu z dne 4. maja 1819 stopil v osebni stik z Ljubljano in z njenim bogatim glasbenim življenjem s starodavno tradicijo, ki sega globoko v srednji vek. Toplo se je zahvalil za diplomo ob izvolitvi v častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani, ki so mu jo izročili 15. marca istega leta na Dunaju kot takrat najslavnejšemu živečemu skladatelju. Njegova dela so bila v Ljubljani že do tedaj izvajana s skoraj podobno vnemo kot v skladateljevem domačem mestu Dunaju. V ospredju torej ni bilo laskanje skladateljskemu imenu, ki bi si ga Ljubljančani želeli imeti kot trofejo v naboru drugih do tedaj v častni knjigi družbe zbranih zvenečih imen, marveč so želeleli na oseben način zapečatiti trdnejšo vez s skladateljem in – predvsem pa – z njegovo slogovno smerjo v glasbi, ki jo je Beethoven tedaj predstavljal. Mejnik v evropski oz. kar svetovni glasbeni zgodovini, ki ga je predstavljala dunajska klasika Haydna-Mozarta- Beethovna, so takoj zaznali in poustvarjalno ovrednotili tudi v prestolnici majhne province in številčno še manjšega naroda, ki mu usoda in druge sile niso dovoljevale živeti zedinjeno v enotni družbeno-politični stvarnosti. Kultura, v njej pa predvsem glasba, je bila – poleg jezika – med Slovenci od davnine skoraj edino identifikacijsko vezivo: številčno majhen narod mora pač računati na argumente, ki so bistveno drugačni od meča in sile mišic. Tudi pojavi genijev so zaradi številčne majhnosti predvidljivo redkejši. V ta kontekst se zato umešča nagonska sla po oplajanju z vedenjem in inovacijami, ki se dogajajo v svetu, in obenem neizmerna želja, da bi tudi sami prispevali v to skupno kaščo človeštva. Ob tem je naravno, da si rodoljublje skoraj samoumevno podaja roko s svetovljanskim kozmopolitizmom.

V takšen okvir se je v Ljubljani umestila tudi Beethovnova Simfonija v F-duru opus 68 – »Pastoralna«. Domneva je, da je ta rokopisni prepis z Beethovnovimi zaznamki točno tisto delo, ki ga je skladatelj v pismu zahvale omenjal ob obljubi, da bo kot dokaz, da zna ceniti počastitev svojega imenovanja, poslal Filharmonični družbi »preko omenjenega gospoda magistratnega svetnika Tuscherja eno svoje, še neobjavljeno delo.« Ker je bila partitura Pastoralne natisnjena šele leta 1826, v Ljubljani pa so jo izvajali že prej, in ker je med Beethovnovimi rokopisi to simfonično delo edini rokopisni dokument, je sklepanje s precejšnjo verjetnostjo utemeljeno. Drugi pisni dokazi so založeni ali celo uničeni ob usodnih zgodovinskih premenah stoletij.

Želja, da se postavi to znamenito Beethovnovo simfonijo na razpolago širši umetniški in znanstvni javnosti, je eden prvih motivov te znanstvenokritične izdaje tega dragocenega vira, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica NUK v Ljubljani. S tem ta izdaja stopa ob bok rokopisu, ki ga hranijo v skladateljevem rojstnem Bonnu, in drugim dokumentom, ki se tičejo te simfonije. Neposredna spodbuda je bila pravkar omenjena obletnica osebnega stika skladatelja z Ljubljano, ki jo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani želi posebej obeležiti z izvedbo iz tega rokopisnega zapisa. S tem se želi mladim glasbenikom ponuditi skoraj snovno oprijemljiv oseben stik s tem znamenitim skladateljem, ki ga srečujejo v mnogoterih inačicah pri svojem akademskem študiju glasbe. Dragocena izdaja faksimila bo postala darilo tudi v bodoče ob posebnih nagradah tistim, ki se bodo posebej izkazali na glasbenem poustvarjalnem ali muzikološko raziskovalnem področju. Podobno bodo storile tudi druge ustanove, ki pristopajo k temu projektu bodisi kot partnerji (AG, NUK in Univerza na Primorskem) pri znanstvenokritični izdaji faksimila tega rokopisa, bodisi kot darežljivi donatorji oz. sponzorji. Brez njih bi te izdaje Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani ne mogla objaviti.

Pri izdaji tega rokopisnega vira je poleg pobudnika in nosilca izvedbe izdaje – Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – treba posebej izpostaviti Narodno in univerzitetno knjižnico NUK v Ljubljani, ki je – kot hranitelj rokopisa – radodarno dala na voljo skenograme rokopisa v visoki resoluciji. Ta prispevek tvori fizično jedro te izdaje. Znanstveni članki (dr. Jernej Weiss, dr. Alenka Bagarič in dr. Zoran Krstulovič) in dvodelno revizijsko poročilo, ki ju je ob poglobljenem branju rokopisa pripravil dirigent Uroš Lajovic, pa nudijo širši znanstveno kritični vpogled v faksimile rokopisa. Niso namenjeni temu, da bi zakoličili razpravo, marveč so napisani v želji, da vprašanja odpirajo, da izzovejo razpravo v smer, kjer bodo možni nadaljni odgovori, pač na način, kot se za vsako znanost spodobi. Takšno širšo razpravo bo namreč omogočala poleg manjšega števila tiskanih izvodov izdaje obeh kakovostnih razredov tudi objava na spletu (spletna stran Založbe Univerze na Primorskem, dLib), kjer bo izdaja tudi mednarodno dostopna po običajnih licenčnih pogojih Creative Commons 4.0 vsakomur, ki bo želel poglabljati vprašanja o tej izjemni simfoniji. Doložni smo namreč to omogočiti za simfonijo, ki pomeni skupaj s sočasno komponirano simfonijo op. 67 in drugimi Beethovnovimi deli istega obdobja ne le prelomnico v skladateljevem ustvarjalnem razvoju marveč tudi močno vzpodbudo pri vznikanju novega sloga, ki se je iz klasike prelevil v romantiko. Tiskano in spletno izdajo, kakor tudi ves založniški in uredniški del je velikodušno prevzela v roke Založba Univerze na Primorskem, s katero Akademija za glasbo že tradicionalno uspešno sodeluje.

Povezovalni vidik je pri tej izdaji močno v ospredju. Tukaj v prvi vrsti niso v mislih tri neposredno sodelujoče ugledne ustanove (UL AG, NUK in UP), ki so se povezale pri tej znanstvenokritični izdaji rokopisnega vira Beethovnove simfonije op. 68, marveč je pomemben povezovalni vidik v glasbenozgodovinskih, muzikoloških, poustvarjalnih in receptivnih razsežnostih, ki jih tvorijo osebe različnih obdobij, narodov in idejnih prepričanj. Vzor tega je bila Filharmonična družba, ki je leta 1794 vzniknila iz svoje znamenite predhodnice, ki je leta 1701 nastala z imenom »Academia Phil – Harmonicorum Labaci«, in se je z njo ves čas močno identificirala, kot dokazujejo številni dokumenti. Pa tudi premene poimenovanja, ki si jih je Filharmonična družba nadajala ob statutih iz leta 1794 (»muzikalische Gesellschaft«) in onih iz leta 1891 (»philharmonische Gesellschaft«) z očitnim namigom na poimenovanje »Academia Phil – Harmonicorum« iz leta 1701, ki je pred tem za kratek čas usahnila, ni s tem prekinila idejne zasnove ustanoviteljev. Filharmonična družba je dolgo, vse do ostre ločitve duhov na krilih rastočega nacionalizma v zadnjih desetletjih 19. stoletja, kar je žal pripeljalo do njene ukinitve leta 1918, združevala poleg Slovencev v ustvarjalnem sožitju tudi Nemce in Italijane, ki so takrat živeli v Ljubljani. Glasba, kadar nima drugih primesi in ni zlorabljena v drugačne namene, zmore biti ne le povezovalka uma in čustev različno mislečih, marveč tudi navdihovalka novih ustvarjalnih poti.

Vsemu temu je namenjena pričujoča znanstvenokritična izdaja rokopisnega vira Beethovnove simfonije št. 6 op. 68, ki sovpada tudi s praznovanji 100-obletnice ustanovitve prve univerze v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-obletnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, in to v mestu, ki je visokošolske študije poznalo že dolgo pred tem, glasbeno izobraževanje pa sega celo v čase srednjega veka. Jurij Slatkonja, Baltazar iz Mozirja (Baltasar Prasßpergius Meerspurgensis), Jacobus Handl Gallus in drugi niso vzniknili iz nič.

 

34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo stoletnico ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnico Glasbene akademije ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem; leta 1875 je bila priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To leta 1794 ustanovljeno meščansko glasbeno društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna (1770–1827), tudi njegovo Pastoralno simfonijo. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture omenjene Beethovnove simfonije; danes ga hrani Glasbena zbirka NUK. Gre za prepis, narejen leta 1808 po izvirnem avtografu, ki so ga uporabili tudi za krstno izvedbo – »veliko akademijo« na Dunaju 22. decembra 1808. Poleg avtentičnosti so dragocenost ljubljanske partiture Beethovnove Šeste skladateljevi lastnoročni pripisi (npr. naslov »Sinfonia pastorale«) in korekture (večinoma v artikulaciji). Beethoven je tudi eden najimenitnejših častnih članov ljubljanske Filharmonične družbe in se je za izvolitev – na diplomi je datum 15. marec 1819 – v pismu 4. maja istega leta prijazno zahvalil.

Ob 200-letnici njegovega častnega članstva bo njegova Pastoralna simfonija zvenela pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka, ki na Akademiji za glasbo v Ljubljani vodi projekt transkripcije v Ljubljani hranjene partiture. Koncertni program z deli še treh velikih simfonikov slovenskega rodu oblikujeta največja glasbena sestava Akademije za glasbo v Ljubljani, ki praznuje 80-letnico. Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca (1878–1960). Filharmonično družbo mu je uspelo formalno priključiti Glasbeni matici – organizaciji, ki je celovito skrbela za glasbeno poustvarjanje, ustvarjanje, založništvo in glasbeno izobraževanje slovenskega življa. Z ustanovitvijo Konservatorija leta 1919 se je uresničilo dolgoletno prizadevanje za glasbeno šolstvo na visoki stopnji. Z njegovim preoblikovanjem v Akademijo leta 1939 pa je Ljubljana dobila visokošolsko glasbeno ustanovo. Med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju je leta 1931 Matija Bravničar (1897–1977) napisal svečano predigro za mešani zbor, orgle in simfonični orkester Hymnus slavicus; krstno je zazvenela ob 60-letnici Glasbene matice. Ljubljanski Konservatorij je obiskoval tudi Marijan Kozina (1907–1966), avtor simfonične pesnitve Davnina. Skladatelj je bil dejaven tudi v Glasbeni matici Maribor, ki v letu 2019 praznuje 100. obletnico ustanovitve, kot dirigent zbora in orkestra ter vodja njene šole, profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije, ki ga je v letu 2018 posthumno imenovala za častnega člana. 

 

TEDEN ODDELKA ZA PETJE
23.–26. april

koncerti • seminar • pogovorni večer

 

V tednu Oddelka za petje se bodo na koncertnih večer predstavili študenti Akademije za glasbo ter bivši študenti, ki so po končanem študiju zakorakali v poklicno pevsko kariero, bodisi doma ali v tujini.

Zelo smo ponosni, da smo k sodelovanju uspeli povabiti tri pomembne osebnosti, vsako iz svojega področja; umetnosti, medicine in gospodarstva, ki se bodo z moderatorjem večera, g. Marjanom Buničem pogovarjali na temo 'Od poklicanosti do poklica'.

Gostje pogovora bodo: svetovno uveljavljena mezzosopranistka Bernarda Fink, prof. dr. Marjeta Zorc iz Kardiološke ordinacije Medicor ter Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame.

Gostili bomo priznano pedagoginjo Ewo Biegas z Glasbene akademije v Katovicah. Svoje znanje bo poskušala predati tudi našim študentom in študentkam.

 

več ...

 

MAJ 2019

 

TEDEN ODDELKA ZA INSTRUMENTE S TIPKAMI
7. 5.–14. 5.

koncerti • predavanja • mojstrski tečaji

Na petih koncertnih večerih se bodo predstavili domači solisti (pianisti, orglavci in harmonikarji) ter komorne zasedbe (klavirski dui in klavirska kvinteta); šesti večer bo namenjen tradicionalnemu skupnemu koncertu študentov klavirja ljubljanske in zagrebške Akademije za glasbo.

Zvrstila se bodo predavanja domačih in tujih profesorjev, kot so red. prof. Miha Haas s predavanjem na temo Tradicija dobesednega ponavljanja – zakaj v glasbi obstajajo repeticije? in izr. prof. Renata Bauer s predavanjem o Orgelski glasbi na prelomu stoletja), obiskal nas bo prof. Owen Murray s Kraljeve akademije za glasbo v Londonu.

V slavnostnem tednu posta potekala tudi mojstrska tečaja klavirja (prof. Đuro Tikvica, Akademija za glasbo v Zagrebu) in harmonike (prof. Owen Murray, Kraljeva akademija za glasbo v Londonu).

VEČ ...

 

TEDEN ODDELKA ZA GODALA IN DRUGE INSTRUMENTE S STRUNAMI
13. 5.–18. 5. 2019

koncerti • mojstrski tečaji • predavanja • okrogla miza

Oddelek za godala in druge instrumente s strunami bo v slavnostnem tednu predstavil umetniško potenco svojih profesorjev in študentov. V ta namen se bo zvstila cela paleta koncertov, med njimi tudi tematskih, na katerih se bodo glasbeniki predstavili na različne načine: solistično in v komornih sestavih ter na skupnem koncertu obeh večjih zasedb (Kitarski in Godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani). K sodelovanju bomo povabili tudi alumne in morda tudi nekatere druge goste.

Poleg koncertnih dogodkov bodo potekali mojstrski tečaji za študente kitare; dva od teh, usmerjena v interpretacijo glasbe specifičnih obdobij, bosta vodila alumna, na tretjem bodo pri profesorjih kitare sodelovali študentje, ki sicer študirajo pod mentorstvom drugega profesorja.

Ne bodo manjkala predavanja s strokovnimi vsebinami, Oddelek pa bodo podrobneje predstavili na okrogli mizi.

 

JULIJ 2019

 

5. MEDNARODNI FESTIVAL STARE GLASBE IN POLETNA ŠOLA  »ACADEMIA MUSICÆ ANTIQUÆ LABACENSIS«
4. 7.–12. 7.

Umetniški vodja: Egon Mihajlović
V sodelovanju z Zavodom S. Baročni orkester

koncerti • predavanja • mojstrski tečaji • delavnice

Academia Musicae Antique Labacensis, peti poletni festival v organizaciji Akademije za glasbo s koncerti in poletno šolo, je namenjen stari glasbi, ki se ji Akademija za glasbo intenzivneje posveča od leta 2009. V tem času je izpeljala vrsto kakovostnih komornih in solističnih koncertov, predvsem so odmevali veliki vokalno-instrumentalni projekti, na primer Montiverdijeve Večernice in opera Orfej, Pergolesijeva Stabat Mater in glasba s francoskega dvora Ludvika XIV.

V okviru festivala se bo, poleg mojstrskih tečajev, delavnic in predavanj pod vodstvom priznanih strokovnjakov, zvrstila tudi vrsta koncertov z glasbo od renesanse do zgodnje romantike, ki bodo za udeležence poletne šole brezplačni. Peta ljubljanska akademija stare glasbe je namenjena tako glasbenikom, ki želijo nadgraditi svoje poznavanje starih izvajalskih praks, kot tudi tistim, ki teh praks še ne poznajo, a bi tovrstno znanje radi pridobili.

 

OKTOBER 2019

 

23. 10. 2019, ob 19.30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma

SVEČANA AKADEMIJA OB 80-LETNICI AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI TER OB 100-LETNICI VIŠJEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI

Gratis vstopnice bodo na voljo pri blagajni Cankarjevega doma od petka, 18. oktobra dalje.

 

 

 

NOVEMBER 2019

 

MEDNARODNI DNEVI ODDELKA ZA PIHALA, TROBILA IN TOLKALA
3. 11. 2019–8. 5. 2020

mojstrski tečaji • predavanja • koncerti • izid priložnostne publikacije

Oddelek za pihala, trobila in tolkala je po številu študentov in profesorjev največji na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Začetek njegovega delovanja sega v leto 1948. Od prvega diplomanta (leta 1952) do danes se je oddelek razvijal in postajal vse številčnejši. Za to so gotovo najbolj zaslužni številni profesorji in uspešni študentje. V ta namen bomo v krajši  publikaciji predstavili delovanje našega oddelka.

Mednarodni teden oddelka v okviru praznovanja 80-letnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani bomo obeležili s koncerti, seminarji, z mojstrskimi tečaji in predavanji za študente. K sodelovanju bomo povabili domače in mednarodno uveljavljene profesorje in umetnike. Umetniško bomo teden zaznamovali s koncerti. Širši slovenski javnosti se bodo študentje predstavili v pihalnem in trobilnem ansamblu, v ansamblu klarinetov in v ansamblu tolkal.

V sodelovanju s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije se bodo na koncertu predstavili profesorji našega oddelka, teden pa bomo zaključili s koncertom Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

 

 

3. MEDNARODNI TEDEN ODDELKA ZA GLASBENO PEDAGOGIKO
18. 11.–22. 11.

delavnice in predavanja • seminar • mednarodni simpozij • koncert • izdaja tematskega zvezka Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani

Tretji mednarodni teden na Oddelku za glasbeno pedagogiko bo z vsemi dejavnostmi in prireditvami posvečen obeleženju jubileja: 80-letnice delovanja Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njenega prvega oddelka za izobraževanje učiteljev glasbe: Pedagoško-učiteljskega oddelka. Usmerjen bo tako v zgodovino slovenske glasbene pedagogike kot tudi v sedanjost in v prihodnjo razvojno perspektivo.

S prispevki se bodo predstavili uveljavljeni tuji in domači znanstveniki in strokovnjaki. Na delavnicah in predavanjih bodo udeleženci spoznavali nove izpeljave aktivnih oblik učenja in poučevanja glasbe v splošnem šolstvu in v glasbenem šolstvu. 

Znanstvena spoznanja s področja glasbene pedagogike in z njo povezanih ved bodo predstavljena na mednarodnem simpoziju. Izbrani prispevki bodo nadgrajeni in objavljeni v tematskem zvezku Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana.

Umetniški del mednarodnega tedna bo zaokrožen s koncertom.

 

DECEMBER 2019

 

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 100-LETNICI UNIVERZE V LJUBLJANI
3. 12.

 

 

TEDEN ODDELKA ZA STARO GLASBO
16. 12.–21. 12.

delavnice  • predavanja • okrogla miza • mojstrski tečaji • koncerti

Teden stare glasbe bo hkrati tudi proslava 10-letnice študija historičnih inštrumentov in historične izvajalske prakse ter 5-letnica ustanovitve Oddelka za staro glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Obletnico bomo obeležili z 2. Mednarodnim festivalom čembala, na katerega smo povabili študente in profesorje glasbenih akademij iz Zagreba in Beograda, pridružili se nam bodo izjemni profesorji iz Italije, Francije in Avstrije.

Med skupnimi koncerti se bo oddelek predstavil tudi z dnevom odprtih vrat vsem, na katerem bodo zainteresirani učenci slovenskih nižjih in srednjih glasbenih šol imeli priložnost z aktivnim igranjem in z delom s profesorji spoznati čudovito baročno glasbo in čembalo.

Na večernih koncertih se bodo predstavili profesorji in študentje Oddelka za staro glasbo. Na enem od večerov bo Ansambel kljunastih flavt predstavil nove kljunaste flavte izdelovalca Adriana Browna. 

Na slavnostnem koncertu ob desetletnici bomo v družbi Mešanega zbora in Baročnega orkestra Akademije za glasbo ter Slovenskega baročnega orkestra izvedli Händlov oratorij Mesija.

 

FEBRUAR 2020

 

TEDEN ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO
24. 2.–28. 2.

razstava 'Spomini na dogodke Oddelka za sakralno glasbo' • dan odprtih vrat • koncerti

Oddelek za sakralno glasbo študentom omogoča, da spoznajo predvsem duhovno razsežnost glasbe. Študijski poudarek je na glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter temeljnemu poznavanju celotnega procesa, ki je oblikoval in še vedno oblikuje glasbo, katere temelj predstavlja prav duhovno izročilo.

Glavne študijske smeri so namenjene študiju orgel, kompoziciji (predvsem orgelski in vokalni), zborovskemu dirigiranju in gregorijanskemu koralu. Vsa ta področja bodo preko koncertov, dneva odprtih vrat in razstave ob tej slovesni priliki tudi predstavljena. Na njih bodo sodelovali tako sedanji kot nekdanji študentje ter profesorji. Ker se preko študija sakralne glasbe oblikuje lik glasbenika, ki je vsestransko glasbeno izobražen (vloga kantorja), bo prav zagotovo zanimivo prisluhniti tej predstavitvi. 


 

MAJ 2020

 

KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO
6. 5. 2020

 

TEDEN ODDELKA ZA DIRIGIRANJE
4. 5.–10. 5.

predavanja • okrogla miza • mojstrski tečaji • koncerti

 

Na okroglih mizah pod naslovi Dirigent včeraj, danes, jutri, Ideal dirigenta – utopija?, Izzivi vodenja v slovenskem glasbenem prostoru bomo orisali razvoj študija orkestrskega in zborovskega dirigiranja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in predstavili študij dirigiranja v preteklosti, sedanjosti in izzive za prihodnost. Izpostavili bomo pedagoge, kot so Danilo Švara, Anton Nanut, Milivoj Šurbek, Marko Letonja in Marko Vatovec, ki so s svojim znanjem in pedagoškimi pristopi vzgojili vrsto odličnih dirigentov, ki pomembno soustvarjajo glasbeno podobo domačih in tujih glasbenih odrov.

Na krajših predavanjih se bomo ukvarjali z izzivi uspešnega vodenja, tako z izvajalskega kot s psihološkega vidika. Priznana mednarodna predavatelja bosta vodili mojstrska tečaja, Johannes Wildner za orkestrsko dirigiranje in Grete Pedersen za zborovsko.

Vrhunec Tedna Oddelka za dirigiranje bosta zaznamovala dva celovečerna koncerta, na katerih se bodo predstavili Simfonični orkester, Mešani pevski zbor, Komorni zbor in Dekliški zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

 

JUNIJ 2020

 

DO NASLEDNJIH 100
Spektakel ob zaključku prve stoletnice Univerze v Ljubljani
junij 2020, Kongresni trg

 

Nastopajoči:
Profesorji in študentje Fakultete za šport, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za glasbo

Rdeča nit prireditve bo rojstvo in prihodnost Univerze z vsebinami drame, filma, glasbe, telovadbe in športa. Fakulteta za šport, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za glasbo imajo skupnega prednika v čitalnicah, iz katerih so se razvili Glasbena matica, Slovenska matica in njeno dramatično društvo ter telovadno društvo Sokol.

Vsako od društev je na svojem področju pričelo z načrtnim vzgajanjem in usposabljanjem ljudi in mladine za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti. Tako so v tem obdobju izšli tudi prvi šolani kadri, ki so bili po 1?. svetovni vojni med ustanovitelji Akademij in Fakultet. Njihovi diplomanti s svojimi dosežki prestavljajo meje na najrazličnejših področjih.

Na vrh