Ponedeljek, 11. maj 2026
ob 19.00 – Predstavitev monografije Naj mladina poje! prof. dr. Darje Koter
ob 19.45 – Koncert
 |
prof. dr. Darja Koter: Jurče Vreže, zborovodja in vizionar Mladinskega pevskega festivala v Celju Več o monografiji in nakupu tukaj.
|
Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL
Dirigenti: prof. Marko Vatovec, Klara Kovač, Maruša Brenčič, Sara Rozman, Maša Demšar, Klara Mlakar, Sara Barta Rijavec, Edita Miklič, Mia Rebec
SPORED:
Marij Kogoj (1892–1956): Lastavica (Karel Širok)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Béla Bartók (1881–1945): Madardal /Ptičja pesem (ljudsko besedilo)
Marij Kogoj: Ko smo spali (Leopoldina Leskovčeva)
dirigira: Klara Kovač
Marij Kogoj: V gozdu (Karel Širok)
dirigira: Maruša Brenčič
Béla Bartók: Keserves/Žalostinka (ljudsko besedilo)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Marij Kogoj: Na saneh (Karel Širok)
dirigira: Sara Rozman
Marij Kogoj: Rajanje (France Bevk)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Béla Bartók: Csujogató /Vriskanje (ljudsko besedilo)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Marij Kogoj: Kaj ne bila bi vesela (Andrej Pernè)
dirigira: Maša Demšar
Marij Kogoj: Deček in sinička (Karel Širok)
dirigira: Klara Mlakar
Béla Bartók: Párnás táncdal / Nežna plesna pesem (ljudsko besedilo)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Marij Kogoj: Holadrijo (Frančišek Ločniškar)
Marij Kogoj: Zvončki (Fanči Dolenčeva)
dirigira: Sara Barta Rijavec
Béla Bartók: Kánon / Kanon (ljudsko besedilo)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Marij Kogoj: Trobentica (Andrej Pernè)
dirigira: Edita Miklič
Marij Kogoj: Breza (Karel Širok)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Béla Bartók: Isten veled / Zbogom moja roža (ljudsko besedilo)
dirigira: prof. Marko Vatovec
Marij Kogoj: Mladinska (Simon Gregorčič)
dirigira: Mia Rebec
Koncertni spored pod taktirko prof. Marka Vatovca in študentk Akademije za glasbo UL ob bok postavlja dva različna pogleda na kratko zborovsko pesem za mlade oziroma visoke glasove. Marij Kogoj (1892–1956) se v svojih Otroških pesmih, večinoma prvič objavljenih v istoimenskem zborniku Srečka Kumarja leta 1924 v Trstu, opira na slovensko avtorsko poezijo za mladino najrazličnejših avtorjev. Njihova besedila v Kogojevi uglasbitvi postajajo kratke, a jasno izrisane zborovske miniature. Béla Bartók (1881–1945) pa v skladbah iz cikla Sedemindvajset dvo- in triglasnih zborov za otroške in ženske glasove iz leta 1935 izhaja iz ljudskega izročila, ki mu doda glasbeno dimenzijo, polno ritmične ostrine, modalnih obratov in zgoščenih, tudi polifonih tekstur. Kogojev glasbeni jezik raste iz slovenske umetne besede, Bartókov pa se poraja iz folklornega izročila. Obema pa jima je skupno zaupanje v jedrnato formo, ki z malo sredstvi prepričljivo oriše ves svet: narave, plesa, igre, pa tudi žalosti in slovesa.
Marij Kogoj sodi med osrednje osebnosti slovenskega glasbenega modernizma, pa tudi med tiste skladatelje, pri katerih je vokalna glasba postala eno najpomembnejših izraznih polj. Že zgodaj se je gibal med slovenskim in srednjeevropskim prostorom: po goriških in ljubljanskih letih je študiral na Dunaju, po vrnitvi v slovensko okolje pa deloval kot skladatelj, kritik, zborovodja, pedagog in pozneje tudi korepetitor oziroma dirigent v ljubljanski Operi. Njegovo ime se danes najpogosteje povezuje z opero Črne maske, ki je nastajala med letoma 1924 in 1927 ter velja za eno temeljnih del slovenskega glasbenega ekspresionizma. Pogosto se omenja tudi kot najznamenitejše slovensko operno delo, v katerem simbolistična dramska predloga dobi izrazito ekspresionistično glasbeno podobo. Kogojev opus pa ni pomemben le zaradi velikih, dramatičnih del. Posebno mesto v njem imajo tudi drobnejše zborovske oblike, med njimi pa pesmi za otroške oziroma mladinske zbore, ki jih danes poznamo pod naslovom Otroške pesmi. Skladbe so nastale na pobudo pomembnega primorskega zborovodje in pedagoga Srečka Kumarja. Prvič so izšle v njegovem zborniku leta 1924 v Trstu, že istega leta pa je luč sveta ugledala še njihova druga, popravljena izdaja. Številne izmed priljubljenih Pesmi lahko danes srečamo v najrazličnejših zbirkah in ponatisih. Kogoja sicer upravičeno prištevamo med naše najpomembnejše moderniste, v teh skladbah pa vidimo njegov drugačen, milejši obraz. Kljub temu da so teme, o katerih govorijo izbrani teksti slovenskih pesnikov, enostavne, otroške, je glasbena substanca izjemno zgoščena, nikakor ne idealizirana ali sentimentalna. V Otroških pesmih je glasba tesno povezana z besedo – melodije rastejo iz verza literarne predloge, zborovski stavek pa je kratek, pregleden in občutljiv tudi na najdrobnejše spremembe razpoloženja.
Madžar Béla Bartók v zgodovini glasbe 20. stoletja zaseda pomembno mesto kot skladatelj, pianist in raziskovalec ljudske glasbe. Kot etnomuzikolog je bil med najpomembnejšimi zgodnjimi raziskovalci ljudske glasbe, njegovo delo z rojakom Zoltánom Kodályjem pa je postalo eno izmed izhodišč poznejših prizadevanj njenega sistematičnega proučevanja v Evropi in po svetu. Ljudsko gradivo Bartóku ne predstavlja zgolj dekorativnega materiala ali nacionalnega podpisa, ampak je temelj njegovega glasbenega jezika: iz ljudskih ritmov, modalnih obrazcev, intervalnih napetosti in posebne ritmične deklamacije je oblikoval izviren izraz, ki je hkrati globoko povezan s starodavnim izročilom, a obenem izrazito napreden in modernističen.
Nocojšnje skladbe prihajajo iz cikla Sedemindavajset dvo- in triglasnih zborov za otroške in ženske glasove. Cikel je nastal leta 1935 v zrelem obdobju Bartókovega ustvarjanja in le nekaj let pred njegovim odhodom v Združene države Amerike leta 1940. Pričujoči Zbori obsegajo več zvezkov, pri čemer skladbe z nocojšnjega sporeda prihajajo iz šestega in osmega. V njih lahko slišimo najrazličnejše ljudske prizore: Madárdal izhaja iz drobne, ptičje zvočnosti, Keserves prinaša zadržano in žalobno govorico, Párnás táncdal se naslanja na ritme folklornih plesov, nazadnje pa Bartókov del programa sklene Isten veled, pesem o slovesu.
prof. dr. Darja Koter: NAJ MLADINA POJE!
Pevski festival kot življenjski sen
Jurče Vreže je bil ena najpomembnejših osebnosti med slovenskimi zborovodji, njegov spomin še posebej spoštujejo generacije učiteljev mladinskih zborov. Veliko je prispeval k razvoju mladinskega zborovskega petja na osnovnih in srednjih šolah ter sodeloval pri nastanku Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je skozi desetletja postal mednarodno priznana prireditev. Znanstvena monografija v letu 2026 obeležuje 80 let prvega festivala in 120 let rojstva njegovega največjega vizionarja.
Jurče Vreže (1906–1987, Šmarje pri Jelšah) je bil predan učitelj in zborovodja, ki je svoje življenje posvetil mladini in verjel, da glasba pomembno oblikuje mladega človeka. Spodbujal je večglasno petje in izvajanje sodobnega repertoarja ter sodeloval s pomembnimi ustvarjalci slovenskega zborovstva med obema vojnama. S svojim šoštanjskim mladinskim zborom Zvonček se je zapisal v zgodovino slovenske glasbene kulture, pomembno vlogo pa je imel tudi v Društvu mladinskih pevovodij. Svojega poslanstva ni opustil niti v težkih razmerah druge svetovne vojne. Po vojni se je preselil v Celje, kjer je nadaljeval svoje delo in ponovno razvil idejo Mladinskega pevskega festivala. S svojim delom je močno vplival na razvoj mladinskega zborovskega petja v Sloveniji in danes velja za enega najvplivnejših zborovodij na Slovenskem, pa tudi v širšem evropskem prostoru.
Monografija kronološko spremlja razvoj mladinskega zborovskega petja od časa pred prvo svetovno vojno. Na podlagi družinskih arhivov predstavi življenje in delo Jurčeta Vrežeta, v poglavju Od iskre do ognja pa spremlja rast Mladinskega pevskega festivala od njegovih začetkov do mednarodne veljave. Zadnje poglavje se posveča dogajanju Post festum, ko dediščina navdihuje in obvezuje.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).