Koncert solistov UL AG z Orkestrom Slovenske filharmonije

02.12.2021
19:30
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Orkester Slovenske filharmonije
Simon Dvoršak – dirigent
Urška Gutnik – violina
Anže Rupnik – klavir

Spored:
Jean Markič: Kratka zgodba – noviteta
Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester
Dmitrij Šostakovič: Koncert za klavir in orkester št. 2


Vstop na koncert je prost, vendar le z izpolnjenim PCT-pogojem ob predložitvi osebnega dokumenta, obvezne kirurške ali maske FFP2.

 

Velikan finske nacionalne romantične glasbe Jean Sibelius (1865–1967) je napisal le en koncert. Da se je odločil za violinskega, ni presenečenje, saj se je nad inštrumentom neizmerno navdušil pri štirinajstih letih, vendar je z intenzivnejšim igranjem prenehal v času študija kompozicije na Dunaju (1890–1891), ko na avdiciji za violinista tamkajšnje Filharmonije ni bil uspešen. Koncert, ki ga je skladatelj napisal med letoma 1902 in 1904, priča o Sibeliusovi izjemni sposobnosti združevanja tradicije virtuoznih violinskih koncertov preteklosti ter njegovi lastne, s finskim melosom obarvane introvertirane glasbene govorice. Prvi stavek preseneča z veliko solistično kadenco, ki je – nenavadno – del izpeljave, drugi stavek zaznamuje ganljiva liričnost, energičnost tretjega pa je britanski muzikolog Donald Tovey povzel z besedami, da gre za »polonezo za polarne medvede«. Delo je bilo v prvotni obliki praizvedeno v Helsinkih, vendar ga je po premieri, katere neuspeh gre pripisati slabi interpretaciji solista, skladatelj prenovil leta 1905, ko je bilo tudi izdano ter izvedeno pod taktirko samega Richarda Straussa v Berlinu.
Jakob Barbo

Jean Markič (1995) je skladatelj, vsestranski inštrumentalist, producent in aranžer. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je svoje izobraževanje nadaljeval s študijem kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani – najprej v razredu prof. Marka Mihevca, nato prof. Uroša Rojka, magistrski študij pa je oktobra 2020 zaključil v razredu prof. Janija Goloba z delom Analiza priredbe Stoji, stoji Ljubljan'ca Jožeta Privška pod mentorstvom prof. Jake Puciharja. Klasično izobraževanje je dopolnjeval s teoretskim in praktičnim nadgrajevanjem znanja iz jazza in sodobne glasbe. Dvakrat je komponiral obvezno skladbo za tekmovanje TEMSIG. Med magistrskim študijem je začel tudi s pisanjem skladb za orkestre (Uvertura za simfonični orkester, Čudežna dežela). Leta 2017 je v Ljubljani odprl svoj glasbeni studio, kjer je kot producent ter avtor glasbe in besedil podpisan pod skladbe, ki so sodelovale na glasbenih festivalih Popevka 2018, Ema 2019, FeNs 2019, soustvarjal pa je tudi za MMS 2019, EMA Freš 2020 ter za italijanski festival San Remo Junior 2019. Leta 2018 je soustvaril eksperimentalni avtorski projekt SaGaDuDaB (instrumentalni trio, ki združuje akustično in elektronsko glasbo) in z njim predstavil ploščo DJungla. Aprila letos je izdal svoj prvi samostojni album z naslovom Abstractions.
»S skladbo sem želel prikazati zgodbo v poslušalčevih mislih in jo povezati s klasičnim dramaturškim lokom. Moj cilj je bil napisati na prvi pogled nezapleteno kompozicijo, ki pa je s tehničnega vidika lahko tudi komu zanimiva: bikordalnost, ki nastane z uporabo paralelne harmonije v tonalnem motivu, je primer nezaznavnega zapuščanja in brisanja tonalnosti, združevanje klasične in jazzovske teorije pa odpira izhod iz ustaljenih glasbenih obzorij. Vedno mi je v izziv in hkrati užitek pisati za orkester, saj s svojo široko paleto barv ponuja neskončno možnosti, pri čemer sem si na koncu v kompoziciji sam svoj mejnik.«
Jean Markič

Neznosna opresija sistema, ki je bedel nad vsakim ustvarjalnim korakom Dmitrija Šostakoviča (1906–1975), je povzročila, da v njegovem opusu težko najdemo tako
optimistično in igrivo skladbo, kot je priljubljeni drugi klavirski koncert (1957). Skladatelj ga je namreč napisal kot rojstnodnevno darilo svojemu devetnajstletnemu sinu Maksimu, vanj pa je domiselno vdelal najrazličnejše glasbene odlomke, ki morajo predstavljati interne šale te ruske glasbene družine. Enostavnosti tematskega materiala ustrezna je tudi klasična trostavčna gradnja – prvi stavek je sonatni, drugi lirični in tretji plesni – ter lahkotna orkestracija za nenavadno majhen orkester. Za koncert, s katerim je Šostakovičev sin diplomiral na Moskovskem konservatoriju, se zdi, da je bil med kritiki vedno v senci skladateljevih večjih in kompleksnejših del – celo skladatelj sam ga je v pismu kolegu skladatelju Edisonu Denisovu le teden po nastanku označil za umetniško drugotnega. Nemara pa je skladatelj delo omalovaževal iz strahu pred vselej grozečo cenzuro oblasti, ker vendar o njegovi kvaliteti priča vselej topel sprejem pri publiki od nastanka do današnjega dne.
Jakob Barbo

Urška Gutnik je študentka 3. letnika na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu doc. Žiga Branka. Violino je začela igrati pri 8 letih v Glasbeni šoli Vrhnika pri Nini Demšar in Nastji Cajhen Rode. Je prejemnica več nagrad tako na državnih kot na mednarodnih tekmovanjih – 1. nagrada na državnem tekmovanju TEMSIG 2021, druga nagrada in nagradi za najboljši izvedbi caprica in virtuozne skladbe na tekmovanju Mladi virtuozi 2021 v Zagrebu, 1. nagrada na tekmovanju Ars Nova v Trstu in 1. nagrada in 100 točk na mednarodnem tekmovanju Fantast v Bečeju. Je tudi prejemnica certifikata EMCY (Evropsko združenje glasbenih tekmovanj za mlade). Kot solistka je nastopila s simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik in s simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na koncertih v Münchnu, Ljubljani, Celju in Grazu. Novembra 2019 je nastopila tudi v ciklu Dobimo se na Magistratu v organizaciji Glasbene mladine Ljubljanske, s triom Les petits couchons pa so se v sklopu GM odra v sezoni 2019/2020 predstavili na večih koncertih po Sloveniji. Svoje znanje redno izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih, kot so Latica Honda-Rosenberg, Leonid Sorokow, Igor Ozim, Stefan Milenković, Vesna Stanković, Božena Angelova, Vasilij Meljnikov …

Anže Rupnik (1998) je pričel z učenjem klavirja pri prof. Kaji Stražar na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Gimnaziji Poljane ter vzporedno na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva. Sedaj je študent drugega letnika magistrskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič.
Je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj (Ars nova Trst, »CITTA DI GORIZIA« Gorica, »Isidor Bajić Piano Memorial« Novi Sad, TEMSIG 2013, 2016), aprila 2019 je na 48. Državnem tekmovanju TEMSIG prejel srebrno plaketo in 2. nagrado. Prav tako je nagrajenec tekmovanj s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, 2020, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, »ALPE ADRIA« Majano Italija 2018). Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri prof. Tatjani Ognjanovič, prof. Sijavušu Gadjijevu, prof. Konstantinu Boginu, prof. Alexandru Mndojantsu, prof. Valeryu Piasetskem ter prof. Andreasu Groethuysnu. Decembra 2016, januarja 2019 ter aprila 2021 se je predstavil na koncertih v ciklu »Ob klavirju« Glasbene mladine ljubljanske Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije, aprila 2018 pa je s Simfoničnim orkestrom Cantabile nastopil kot solist s Klavirskim koncertom št.1 v Es-duru Franza Liszta v Logatcu ter v Ljubljani. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015.

Dirigent, pianist, korepetitor in pedagog Simon Dvoršak je po končani srednji glasbeni šoli in gimnaziji v Celju najprej diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru pod mentorstvom prof. Jožeta Fürsta, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral in prejel diplomo summa cum laude v razredu maestra Marka Letonje. Izpopolnjeval se je tudi pri Georgu Pehlivanianu na akademiji v Španiji. Julija 2009 je bil sprejet na podiplomski študij na Mountview Academy of Theatre Arts v Londonu, kjer je z odliko zaključil specializacijo iz glasbenega gledališča.
Že v času študija je bil asistent dirigenta Orkestra Slovenske filharmonije. Do sedaj je umetniško vodil številne orkestre širom Slovenije. Redno sodeluje in koncertira z Orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom SNG Maribor, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestri Akademije za glasbo, orkestrom Slovenske vojske ter orkestri v Avstriji, Veliki Britaniji, Romuniji in na Hrvaškem. Za seboj ima vrsto koncertov za Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino ljubljansko, redno sodeluje z mariborskim Festivalskim orkestrom. Veliko časa posveča glasbenemu gledališču, operi, opereti in muzikalu. Tako je kot dirigent pripravil in vodil številne premiere in krstne izvedbe del na različnih odrih v Sloveniji in tujini.
Njegov repertoar obsega dela od baroka do 21. stoletja, tako na koncertnem kot gledališkem odru. Za seboj ima vrsto koncertov in nastopov kot pianist korepetitor pri čemer je sodeloval s priznanimi slovenskimi in tujimi instrumentalnimi in pevskimi solisti. Pogosto snema za arhiv RTV Slovenija in je reden član žirij na glasbenih tekmovanjih in festivalih. Kot gostujoči predavatelj redno vodi mojstrske tečaje na Akademiji Mountview v Londonu. Deluje kot umetniški vodja Hiše kulture Celje. Kot dirigent in pedagog se predano posveča delu z mladimi. Kot izredni profesor predava na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Je prejemnik bronastega celjskega grba za 25-letno delovanje v kulturi.

Orkester Slovenske filharmonije se lahko skupaj s svojimi predhodnicami (Academio Philharmonicorum, Filharmonično družbo in prvo Slovensko filharmonijo) pohvali z bogato tradicijo, kar ga uvršča med najstarejše podobne institucije v Evropi. Njegove korenine segajo v leto 1701, ko so domači plemiči po zgledu italijanskih družb ustanovili Academio Philharmonicorum, katere osrednji namen je bil spodbujanje glasbene umetnosti. Njeno delo je v času prevlade meščanstva nadaljevala Filharmonična družba (1794), ki je slovela kot ena bolje organiziranih v Srednji Evropi, zato ne preseneča, da so njeno častno članstvo med drugimi sprejeli tudi Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven, Niccolò Paganini in Johannes Brahms. Kot glavni cilj si je Filharmonična družba zadala izvajanje instrumentalne glasbe, s čimer so bile začrtane smernice sodobnega simfoničnega orkestra.
Ta je z vso polnostjo zaživel leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija. Obudila je bogato koncertno življenje, ki ga je v prejšnjem stoletju in pol zaznamovala Filharmonična družba. Orkester je nenehno rastel, za kar so bili odločilnega pomena najprej domači stalni dirigenti, med temi gre posebna veljava Samu Hubadu, Urošu Lajovcu in Marku Letonji, potem pa tudi številni slavni dirigentski gostje kot Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Charles Dutoit in Daniel Harding ter solisti največjega mednarodnega slovesa.
Orkester je sprva nastopal v matični dvorani Slovenske filharmonije, od leta 1982 pa pripravlja redne koncerte v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom. Ljubljanskemu občinstvu ponuja raznolike abonmajske cikle, ki vključujejo standardni orkestrski repertoar 18. in 19. stoletja ter tudi najsodobnejšo glasbo in glasbo starejših slogovnih obdobij, s čimer glasbeniki dokazujejo svojo vsestranskost. Združuje najboljše domače glasbenike, ki so se jim po letu 1990 pridružili številni izstopajoči tuji instrumentalisti. Domače uspehe in močno tradicijo so lahko spoznala tudi tuja okolja – v zadnjih desetletjih so turneje in gostovanja Orkester Slovenske filharmonije vodili v najprestižnejše dvorane in na odmevne festivale po celem svetu. Od leta 2019 je Orkester Slovenske filharmonije tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana.

Na vrh