Simfonični orkester Akademije za glasbo UL
Dirigent: asist. Iztok Kocen

Solistka:
Neža Tovšak, klavir
Mentor: prof. Ruben Dalibaltayan

Spored:
Eva Ostanek: Strmina (praizvedba)
Mentor: prof. Dušan Bavdek

Sergej Prokofjev (1891–1953): Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10
1. Allegro brioso – Animato
2. Andante assai – tranquillo, descrescendo e ritardando
3. Allegro scherzando – Cadenza – Poco più sostenuto – Animato

Peter Iljič Čajkovski (1840–1893)
Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64
1. Andante – Allegro con anima
2. Andante cantabile con alcuna licenza
3. Valček. Allegro moderato
4. Finale. Andante maestoso – Allegro vivace

Nocojšnji koncert je zasnovan kot premišljeno oblikovano glasbeno popotovanje, ki povezuje tri različne slogovne svetove, v katerih pa se ideja gibanja in razvoja pojavlja kot osrednji povezovalni element. Ta se v skladbah kaže kot postopno naraščanje napetosti, izrazita ritmična energija in kot notranji pripovedni lok, ki poslušalca vodi skozi različne načine glasbenega mišljenja od poznega 19. stoletja do sodobnosti. 

Večer se začenja z novo skladbo za orkester Strmina mlade slovenske skladateljice Eve Ostanek, s čimer koncert že v izhodišču vzpostavlja prostor glasbene novosti in žive ustvarjalne prakse. Eva Ostanek je študentka kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu profesorja Dušana Bavdka in se uspešno uveljavlja kot ena vidnejših predstavnic mlajše generacije slovenskih skladateljev. 
V svoje delo vnaša sodobne kompozicijske pristope ter raziskuje zvočni material kot proces v času. Strmina se odmika od tradicionalnih formalnih modelov in se osredotoča na postopno preoblikovanje zvočnih struktur. Naslov skladbe ponuja ključno interpretativno izhodišče: strmina kot fizični ali metaforični pojav sugestira napor, vzpon, nestabilnost in možnost preloma, kar se v glasbenem materialu odraža kot postopno zgoščevanje teksture, dinamike in registrskih razmerij ter kot nenehno preoblikovanje napetosti med posameznimi zvočnimi plastmi. 
Kot prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL (2023/24) Eva Ostanek v svojem ustvarjanju izkazuje izrazito čutnost za zvočne procese in odprte formalne zasnove ter deluje v okviru Iniciative za novo glasbo. Njena dela pogosto raziskujejo zvočni material kot proces in se povezujejo z aktualnimi tokovi sodobne glasbe, kar je v skladu z njenim vključevanjem v gibanja, ki spodbujajo dialog med mladimi skladatelji in sodobnimi ansambli.

Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10, Sergeja Prokofjeva je zgodnje, a slogovno izrazito prepoznavno skladateljevo delo. Koncert je nastal v letih 1911–12, v času njegovega študija na konservatoriju v Sankt Peterburgu, kjer se je Prokofjev uveljavljal kot pianist in skladatelj z izrazito individualnim glasbenim jezikom. Že v tem delu se kažejo značilnosti, ki so pozneje zaznamovale njegovo ustvarjalnost: izrazita ritmična energija, ostra artikulacija in formalna zgoščenost.
Koncert je zasnovan kot en sam neprekinjen stavek, kar predstavlja odmik od običajne tradicionalne večstavčne oblike. Kljub temu lahko še vedno prepoznamo kontrastne odseke, ki nam dajejo vtis navidezne večdelnosti. Takšna zasnova omogoča neprekinjen razvoj glasbenega toka, v katerem se tematski material nenehno preoblikuje in vrača v novih kontekstih. Delo združuje elemente sonatne oblike, variacij in virtuozne toccate, pri čemer je poudarek na kontrastu med liričnimi in izrazito energičnimi odseki.
Posebnost koncerta je tudi obravnava klavirja, ki pogosto preseže vlogo nosilca melodije in prevzame tudi funkcijo ritmičnega gibanja. Z ostrimi poudarki, hitrimi figuracijami in poudarjeno artikulacijo ustvarja občutek stalnega premikanja, ki ga orkester ne le spremlja, ampak dejavno soustvarja. Solist in orkester sta tako izrazito v dialogu, pobuda pa se med obema ves čas izmenjuje.
V primerjavi s koncerti pozne romantike, v katerih prevladujejo spevne melodije, se Prokofjev poslužuje fragmentiranja, kontrastov in energičnega pristopa. Ob prvi izvedbi leta 1912, ko je skladatelj sam nastopil kot solist, je bilo delo sprejeto z mešanimi odzivi. Del občinstva je v skladbi prepoznal drzno novost, drugi pa so delo razumeli kot pretirano provokativno. Danes koncert velja za enega pomembnejših primerov zgodnjega modernizma v koncertantnem repertoarju.

V drugem delu koncerta pa se v času pomaknemo vse do konca 19. stoletja. Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64, Petra Iljiča Čajkovskega je eno osrednjih del skladateljevega zrelega ustvarjalnega obdobja. Skladba je nastala leta 1888, po obdobju ustvarjalne negotovosti, ko se je Čajkovski ponovno intenzivneje posvetil simfonični obliki kot prostoru osebnega izraza. Delo pogosto povezujemo z idejo usode, ki jo skladatelj razume kot neizogibno silo, prisotno skozi vse glasbeno dogajanje.
To idejo uteleša značilen motiv, predstavljen že v uvodu prvega stavka, ki se v različnih oblikah vrača skozi vse štiri stavke. Takšna ciklična zasnova ustvarja tesno povezanost med posameznimi deli in omogoča, da simfonijo razumemo kot enotno dramaturško celoto. V tem pogledu delo nadaljuje tradicijo 19. stoletja, vendar jo je Čajkovski nadgradil z izrazito osebnim izrazom.
Prvi stavek vzpostavi napetost med temačnim, zadržanim značajem uvodnega motiva in bolj liričnimi temami, ki pa ostajajo nestabilne. Drugi stavek z znamenitim solom v rogu predstavlja čustveno središče simfonije, pri čemer pa spevnost ne pomeni popolne razbremenitve, saj motiv usode tudi tukaj posega v glasbeni tok. Tretji stavek v obliki valčka prinaša kontrastno razpoloženje, vendar njegova navidezna lahkotnost ohranja občutek notranje negotovosti. V finalu se osrednji motiv vrne v duru, kar ustvarja vtis triumfa, vendar ta razrešitev ostaja interpretativno odprta. Ob prvih izvedbah je skladatelj sicer izražal dvome o uspešnosti dela, vendar je simfonija kmalu postala eno njegovih najbolj uveljavljenih in pogosto izvajanih del.
Če koncert obravnavamo kot celoto, lahko prepoznamo jasno dramaturško linijo; od odprte, procesualno oblikovane sodobne skladbe, skozi zgoščen in energičen koncert Prokofjeva, do razširjene simfonične pripovedi Čajkovskega. Vsa tri dela na različne načine obravnavajo čas, gibanje in napetost. 
Spremna beseda: Manca Katarina Svetina

Iztok Kocen, dirigent in skladatelj, je zaključil študij orkestrskega dirigiranja v razredu prof. Marka Letonje in izr. prof. Simona Dvoršaka na Akademiji za glasbo UL ter kompozicije in glasbene teorije pri prof. Dušanu Bavdku. Od takrat je debitiral z vsemi slovenskimi profesionalnimi simfoničnimi orkestri in v obeh opernih hišah. V mariborski operi je oktobra 2024 dirigiral premiero R. Mračka Mož, ki je ukrotil strelo, pred tem pa dva simfonična koncerta. V SNG Opera in balet Ljubljana je v zadnjih sezonah dirigiral Puccinijevo La Bohème, Verdijevega Trubadurja, Gounodovega Fausta in balet Strune. Izvedel je tudi več koncertov z Orkestrom Slovenske filharmonije in snemanja s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V aprilu 2025 je dirigiral premiero opere Tomaža Sveteta Sopra lo amore na Slovenskih glasbenih dnevih. V istem mesecu je debitiral s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, maja 2025 pa se je kot dirigent ponovno predstavil v Družinskem abonmaju Slovenske filharmonije. Veliko sodeluje pri produkcijah Slovenskega komornega glasbenega gledališča, kjer je dirigiral opere: Veveriček posebne sorte (I. Kocen), Kekec in škrat Skovik (T. Habe), Onkraj vrta (S. McNeff), Deklica z vžigalicami (T. Mauko), Snežna kraljica (M. King) in druge. Od leta 2017 deluje kot samozaposlen v kulturi, od leta 2020 pa je član Društva slovenskih skladateljev. Leta 2022 je napisal opero za otroke Veveriček posebne sorte po knjižni predlogi Svetlane Makarovič, ki je doživela več kot sedemdeset ponovitev. Leta 2024 je napisal opero Kit na plaži po romanu Vinka Möderndorferja, ki je v prvem polletju doživela petnajst ponovitev.

Pianistka Neža Tovšak je glasbeno pot začela pri petih letih na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri prof. Manji Gošnik Vovk. V devetem razredu osnovne šole se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred prof. Sijavuša Gadžijeva in ga skupaj z Gimnazijo Slovenj Gradec uspešno zaključila. Šolanje nadaljuje na magistrski stopnji na Akademiji za glasbo UL v razredu prof. Rubena Dalibaltayana, kjer je leta 2024 z odliko diplomirala. Je prejemnica številnih državnih in mednarodnih nagrad, dvakratne Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL ter dveh priznanj za izjemne dosežke. Med študijem je kot solistka s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor izvedla Koncert za klavir in orkester št. 1 Sergeja Rahmaninova. Prav tako je izvedla solistične recitale v ciklih Pianissimo, Solo e da camera, Ob klavirju in Hugo Wolf za mlade. Snemala je glasbo za Radio Ars. Je članica več komornih zasedb, med drugim je sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in v ansamblu Foruma Nove Glasbe. Izpopolnjevala se je na številnih klavirskih seminarjih v Sloveniji in tujini pri priznanih profesorjih, kot so Konstantin Bogino, Simon Trpčeski, Ilja Maksimov, Anna Malikova, Julija Gubajdulina, Oleg Marshev, Valerij Piasetski, László Baranyay in drugi.

Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani deluje od leta 1948. Njegov repertoar obsega temeljna simfonična in koncertantna dela vseh stilnih obdobij, posebno skrb pa ansambel namenja sodobni slovenski simfonični glasbi. Simfonični orkester združuje študente vseh letnikov oddelkov za godala, pihala, trobila in tolkala ter predstavlja reprezentativni izvajalski korpus te ugledne slovenske visokošolske glasbenoizobraževalne ustanove. Orkestru so dirigirali številni znani domači in tuji dirigenti, kot so dr. Danilo Švara, Uroš Prevoršek, Anton Nanut, Ciril Škerjanec, Marko Letonja, Uroš Lajovic, Milivoj Šurbek, Igor Švara, Marko Hribernik, Simon Krečič, Simon Dvoršak, Miha Rogina (Slovenija), János Kovácz (Madžarska), Wellisar Gentscheff (Bolgarija), Jürgen Bruns (Nemčija), René Gulikers (Nizozemska), Nicol Matt (Italija), Tošihiro Jonezu (Japonska), George Pehlivanian (Združene države Amerike), Sian Edwards (Velika Britanija), En Shao (Kitajska), Matthew Coorey (Avstralija), Alexander Drčar (Avstrija), Quentin Hindley (Francija), Catherine Larsen - Maguire (Velika Britanija) ... 
Mladi glasbeniki pripravijo letno od dva do tri nove projekte, s katerimi redno koncertirajo po Sloveniji in tujini. V zadnjih desetih sezonah so z velikimi uspehi gostovali na koncertih, turnejah in mednarodnih festivalih v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, na Hrvaškem in v Srbiji. V letih 2004, 2007 in 2018 je orkester gostoval na elitnem mednarodnem festivalu Young Euro Classic v dvorani Koncertne hiše v Berlinu, kjer so ga po ocenah nemške glasbene kritike uvrstili med najboljše evropske mlade simfonične orkestre. 

Jezikovni pregled: mag. Sonja Košmrlj

VSTOPNICE:
Cena: 6 EUR 

Nakup:
Informacijsko središče in prodaja vstopnic (podhod Maxija)
Odprto ob delavnikih od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 ter uro pred prireditvami.

Vabljeni tudi k spletnemu nakupu vstopnic na spletni strani Cankarjevega doma.

Dodatne informacije po telefonu (01) 2417 299 ali na vstopnice@cd-cc.si.

Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka

Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.

Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.

Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).