Torek, 24. feburar 2026, ob 19.30
Unionska dvorana, Maribor
_______________

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: asist. Iztok Kocen

Solistke:
Lucija Dujmović, klarinet
Mentor: prof. Jože Kotar

Marija Terezija Kolman, violina
Mentor: prof. Vasilij Meljnikov

Elizabeta Tomac, violina
Mentor: izr. prof. Žiga Brank

Spored:

Claude Debussy (1862–1918)
Prva rapsodija, L. 116

Antonin Dvořák (1841–1904)
Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53
I. Allegro ma non troppo
II. Adagio ma non troppo
III. Finale: Allegro giocoso ma non troppo

*

Peter Iljič Čajkovski (1840–1893)
Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35
I. Allegro moderato
II. Canzonetta: Andante
III. Finale: Allegro vivacissimo

VSTOPNICE:
https://sngmb.mojekarte.si/si/koncert-s-studenti-ag-ul/vstopnice-1204537.html  

Claude Debussy (1862–1918) je bil leta 1909 izvoljen v člana uprave Pariškega konservatorija. Ob izvolitvi je prejel naročilo dveh del za klarinet, ki bi se izvajali kot del diplomskega repertoarja leto pozneje. Eno izmed teh je Prva rapsodija, ki je bila prvotno pisana za klarinet in klavir, zadovoljen z njenim uspeh pa jo je leta 1911 skladatelj priredil še za orkester. V delu lahko občudujemo Debussyjev izjemni občutek za barvno profiliranje solističnega inštrumenta, ki ga izpostavlja zlasti s previdno orkestracijo ostalih inštrumentov orkestra – »Še vedno so na pohodu harmonije in le malo je tistih, ki jim zadošča lepota zvoka,« je zapisal skladatelj sam. Rezultat skladateljevih prizadevanj za varčno orkestracijo je pričujoča rapsodija, v kateri solistu ni treba igrati glasno, da bi ga bilo mogoče slišati, ampak je spremljava vselej podrejena zvenu klarineta, ki ga podpira. V delu, pisanem v svobodni obliki, prevladuje lirično razpoloženje, obvladovanje le-tega pa od solista zahteva popoln nadzor nad kvaliteto tona, dihom in intonacijo.

Peter Iljič Čajkovski (1840–1893) je svoj edini koncert za violino napisal ob Ženevskem jezeru leta 1878, kamor je prišel okrevat po ločitvi od žene Antonine, s katero se je razšel po le šestih tednih zakona. Neposredni sprožilec za nastanek koncerta je bila najbrž Španska simfonija Éduarda Laloja, ki jo je na klavirju v duu z violinistom Čajkovski izvajal istega leta. O navdušenju nad Lalojevo skladbo pričajo skladateljeva pisma svoji mecenki, v katerih med drugim hvali čudovito harmonizacijo, svežino melodij in ekstravagantnost ritmov – atribute, ki jih lahko pripišemo tudi njegovemu koncertu. Tega je skladatelj posvetil Leopoldu Auerju, madžarskemu violinistu in profesorju v Sankt Peterburgu, ki pa je izvedbo dela zaradi njegove zahtevnosti zavrnil. Tako sta ga prva izvedla violinist Adolph Brodsky in dirigent Hans Richter na Dunaju leta 1881. Da delo »ni brez genialnosti«, je koncert po premieri skozi zobe pohvalil celo zloglasni kritik Eduard Hanslick. Prvi stavek, Allegro moderato, je pisan v sonatni obliki z za Čajkovskega značilnim spevnim uvodom, ki pa se pozneje ne ponovi več. Drugi stavek, Canzonetta z oznako Andante, je umirjeno in izrazno srce koncerta v počasnejšem tempu. Koncert se zaključi s finalom, označenim z Allegro vivacissimo, v katerem še posebej do izraza pride izjemna virtuoznost solističnega parta.

Violinski koncert za violino in orkester v a-molu Antonina Dvořáka (1841–1904) je nastal v skladateljevem obdobju ustvarjanja, za katero je značilna uporaba ljudskih elementov in slovanskega melosa. Koncert je nastal v bližini Slovanskih plesov in drugih del, v katerih Dvořák optimističnemu zvenu ljudske melodike doda veličastno, simfonično dimenzijo. Nastanek koncerta je bil nenavadno dolgotrajen. Prva različica dela je bila napisana poleti leta 1879, nato so ji sledile obsežene predelave spomladi leta 1880, posamezne druge korekture pa so nastajale vse do konca leta 1882. Podobno kot pri koncertu Čajkovskega je tudi pri nastanku pričujočega sodeloval eden najslovitejših violinistov 19. stoletja Joseph Joachim, ki je s svojimi komentarji vplival na njegovo končno podobo. Čeprav je Dvořák Joachimu koncert tudi posvetil, ga je krstno izvedel drug violinst, in sicer František Ondřiček v Pragi leta 1883. Koncert ima v skladu s tradicijo tri stavke, vseeno pa prinese številne posebnost. V njem, denimo, ni solistične kadence, prva dva stavka pa si sledita brez prekinitve – kljub pomislekom na to odločitev iz založniških krogov je skladatelj pri njej vztrajal. Nekonvencionalna je tudi notranja gradnja stavkov. Prvi stavek, Allegro ma non troppo namesto klasične sonatne dispozicije tematskega materiala prinese skorajda rapsodičen razvoj, v katerem slišimo razvejane epizode, ki v velikem loku prehajajo proti drugemu, počasnemu stavku. Adagio ma non tropo je lirična protiutež prvemu stavku, v katerem je v ospredju vokalna glavna misel solističnega inštrumenta. V tretjem stavku, naslovljenem Finale: Allegro giocoso, ma non troppo, zares do izraza pride skladateljev češki podpis. Gre za duhovit plesni rondo, v katerem slišimo metrično izmuzljivi češki ljudski ples furiant, ki ga prekinja mirnejša dumka.
Spremna beseda: Jakob Barbo

Dirigent in skladatelj Iztok Kocen je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal magistrski študij kompozicije v razredu Dušana Bavdka, nato pa še magistrski študij orkestrskega dirigiranja v razredu Marka Letonje in Simona Dvoršaka. Je vsestranski glasbenik in eden vidnejših predstavnikov najmlajše generacije slovenskih dirigentov, ki se intenzivno posveča tudi glasbenemu gledališču. Med drugim je dirigiral premiero opere Deklica z vžigalicami Tine Mauko (2021), premiero opere Snežna kraljica Matthewa Kinga (2019), muzikal Druščina Stephena Sondheima (2019), premiero avtorske komorne opere Disposable v Brnu (2019) in premiero muzikala Pepelka Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II. (2018). Kot drugi dirigent je vodil opero Julija skladatelja Aleša Makovca, v Žalcu uprizorjeno opereto Hmeljska princesa Radovana Gobca, opero Hobbit Deana Burryja in muzikal Moje pesmi, moje sanje Rodgersa in Hammersteina II. Kot korepetitor redno sodeluje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, njegove zborovske, komorne in orkestrske skladbe pa so redno izvajane tako v slovenskem kot v mednarodnem kulturnem prostoru.

Lucija Dujmović (rojena 29. septembra 2003 v Splitu) je magistrska študentka smeri klarinet v razredu prof. Jože Kotar in asistenta Jurija Hladnika na Akademija za glasbo v Ljubljani. Glasbeno izobraževanje je začela na Glasbeni šoli Makarska ter ga nadaljevala in zaključila na Glazbeni školi Josipa Hatzea v Splitu pod mentorstvom prof. Dragana Colića. V času srednješolskega izobraževanja je delovala kot koncertna mojstrica pihalnega orkestra šole Josipa Hatzeja, s katerim je na državnem tekmovanju prejela prvo nagrado. Je večkratna nagrajenka regijskih in državnih tekmovanj v organizaciji Hrvaške zveze glasbenih in plesnih pedagogov. Svoje umetniške dosežke je potrdila tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih: na 16. mednarodnem tekmovanju Concorso internazionale di esecuzione musicale »Premio città di Padova« (1. nagrada), mednarodnem tekmovanju «Francesco Cardaropoli» (1. nagrada), mednarodnem tekmovanju Woodwind and Brass v Varaždinu (dve 1. nagradi in 2. nagrada), tekmovanju International Music Award Vienna (2. nagrada), 18. mednarodnem tekmovanju za mlade glasbenike «Luigi Zanuccoli» (2. mesto) ter 14. mednarodnem klarinetističnem tekmovanju «Saverio Mercadante» v Bariju (3. mesto). Kot solistka je nastopila z orkestrom Dohnányi Ernő iz Budafoka pod vodstvom dirigenta Gábor Hollerung v okviru mednarodnega projekta Virtuosos V4+, kjer je sodelovala z uglednimi umetniki, kot so Plácido Domingo, Peter Valentovič, Gabriella Boháčová in Petar Čulić. Svoje znanje je izpopolnjevala na številnih mojstrskih tečajih doma in v tujini pri priznanih umetnikih in pedagogih (med drugim Gábor Varga, Radovan Cavallini, Đuro Pete, Davor Reba, François Benda, Christoph Moser, Mate Bekavac, Matic Kuder, Vitor Fernandes). Je aktivna članica komorne zasedbe Sekstet klarinetov AG, s katerim je prejela zlato plaketo na 53. Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG 2024. Leta 2025 je prejela 2. nagrado na XIII. Hrvaškem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov »Papandopulo« v Zagrebu ter zlato plaketo na 54. Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Istega leta je postala tudi zmagovalka Ciklusa mladih glasbenikov »Jakov Gotovac« v Splitu. Poleti 2025 je nastopila z orkestrom Orchestre des Jeunes de la Méditerranée na festivalu Festival d’Aix-en-Provence pod taktirko dirigenta Evana Rogisterja.

Elizabeta Tomac je začela igrati violino leta 2010, pri petih letih, pri Katarzyni Jensen. Dve leti kasneje je vstopila na luksemburški konzervatorij v razred Sylvie Zago. Glasbeno izobrazbo je leta 2018 nadaljevala na prestižni šoli Musica Mundi v Waterloo-ju (Belgija), kjer se je violino učila pri Leonidu Kerblu. V tem času se je udeležila tudi treh poletnih festivalov komorne glasbe „Musica Mundi”, kjer je imela priložnost sodelovati z glasbeniki, kot so Alexandra Soumm, Julia Dinerstein, Aleksandr Khramouchin, Catherine Michel, Jérôme Pernoo, Andreas Frölich, Maxim Vengerov … Poleg tega je Elizabeta sodelovala na številnih mojstrskih tečajih z umetniki, kot so Božena Angelova, Ida Bieler, David Grimal, Wonji Kim Ozim in Žiga Brank. Leta 2015 je prvič igrala kot solistka z orkestrom v okviru projekta Artistes en Herbe. Marca leta 2018 je sodelovala pri projektu „Side by Side”, kjer je igrala v luksemburškem filharmočnem orkestru. Za posebno priložnost je junija 2018 igrala tudi v luksemburški filharmoniji. Elizabeta se je v letih 2016 in 2019 udeležila tekmovanja UGDA, kjer je osvojila najprej srebrno in nato zlato medaljo. Leta 2022 je osvojila prvo mesto in absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju Tartini, leta 2024 pa je dobila zlato plaketo in tretje mesto na državnem tekmovanju TEMSIG. Elizabeta se od leta 2021 violino uči pri prof. Žigu Branku, v razredu katerega je na Akademiji za glasbo Univerze Ljubljana od oktobra 2024

Violinistka Marija Terezija Kolman je svoje glasbeno izobraževanje pričela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu prof. Lucije Kovačič. Šolanje je nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu prof. Barbare Komadina. Lansko leto je na Akademiji za glasbo v Ljubljani z odliko diplomirala v razredu prof. Vasilija Meljnikova. Že od vsega začetka se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Na državnem tekmovanju Temsig je lansko leto prejela zlato priznanje, zlato priznanje na tekmovanju Mladi Virtuozi v Zagrebu 2025 in drugo. Leta 2024 je nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v sklopu cikla Zvoki mladih. V prihodnji koncertni sezoni bo kot solistka izvedla Koncert za violino in orkester P. I. Čajkovskega. Je članica klavirskega tria Ad Astra, skupaj z Nušo Planinc in Nežo Tovšak. Trio je nastopil v sklopu Festivala Ljubljana in GM odra. Kot substituka sodeluje v Orkestru Slovenske filharmonije in SImfoničnem orkestru RTV Slovenija. Igra na inštrument Katharine Abbühl iz Cremone.

Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka

Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.

Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.

Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).