Brina Vuković, mezzosopran
Mentorica: prof. Pia Brodnik
strok. svet. Tanja Šterman, klavir
Ireneja Nejka Čuk, mezzosopran
Mentorica: prof. Pia Brodnik
Iris Nicolas, klavir
Mentor: prof. Vladimir Mlinarić
Spored:
Gabriel Fauré (1845–1924)
La bonne chanson/Dobra pesem (Paul Verlaine)
I. Une sainte en son auréole/Svetnica v svojem siju
II. Puisque l'aube grandit/Ker zarja vzhaja
III. La lune blanche/Bela luna
IV. J'allais par des chemins perfides/Hodil sem po zahrbtnih poteh
V. J'ai presque peur, en vérité/V resnici me je skoraj strah
VI. Avant que tu ne t'en ailles/Preden odideš
VII. Donc, ce sera par un clair jour d'été /Torej, to bo jasen poletni dan
VIII. N'est-ce pas?/Ni tako?
IX. L'hiver a cessé/Zime je konec
Brina Vukovič
Henri Duparc (1848–1933)
Chansone triste / Žalostna pesem (Charles Camille Saint-Saëns)
L'invitation au voyage / Povabilo na potovanje (Charles Baudelaire)
La vague et la cloche / Val in zvon (Francais Copee)
Testament / Oporoka (Armand Silvestre)
Ireneja Nejka Čuk
* * *
Erich Wolfgang Korngold (1897–1957)
Unvergänglichkeit, op. 27 (Eleonore van der Straten)
Unvergänglichkeit / Nesmrtnost
Das eilende Bächlein / Deroči potok
Das schlafende Kind / Speči otrok
Stärker als der Tod / Močnejša od smrt
Unvergänglichkeit / Nesmrtnost
Ireneja Nejka Čuk
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973)
Jesenska pesem (Li Tai Po/Ferdo Kozak)
Beli oblaki (Li Tai Po/Pavel Karlin)
Pomladni dan (Li Tai Po/Josip Vidmar)
Brina Vukovič
Amy Beach (1867–1944)
Three Browning Songs, op. 44 (Robert Browning)
The Year's at the Spring / Leto v pomladi
Ah, Love, But a Day! / O, ljubezen, le en dan!
I Send My Heart Up To Thee / Tebi pošiljam svoje srce
Iris Nicolas (2004)
In Tränen geh ich nun allein / Zdaj hodim sama v solzah (S.Mereau)
Ireneja Nejka Čuk
Gabriel Fauré, skladatelj francoskega rodu, je deloval na prehodu med pozno romantiko in glasbo 20. stoletja. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Rekviem, Peleas in Melisanda, klavirske skladbe in preko 100 samospevov. Francoski samospev, 'mélodie', odlikujejo lirično fraziranje, jasnost izraza in neločljiva povezanost s francoskim besedilom; Fauré je pogosto uglasbil besedila svojih sodobnikov, kot so Paul Verlaine, Charles Baudelaire in Victor Hugo. V njegovih samospevih se občutki takratnega obdobja, poimenovanega tudi 'fin de siecle', izražajo z barvitimi harmonijami, nenadnimi harmonskimi spremembami in spevnimi vokalnimi linijami.
Pesniško zbirko La bonne chanson (Dobra pesem) francoskega pesnika Paula Verlaina sestavlja 21 pesmi. Fauré jih je izbral devet - razvrstil jih je drugače kot Verlaine - in jih uglasbil med razmerjem s francosko pevko Emmo Bardac. La bonne chanson je eden redkih ciklov, ki pripovedujejo izključno o sreči in ljubezni, pri tem pa razkriva in upodablja široko paleto čustev in občutij – od vznesene radosti in kipeče sreče ob misli na poročni dan do zasanjane umirjenosti in zaupanja ljubljeni osebi kljub negotovi prihodnosti.
Cikel uvede Une sainte en son auréole (Svetnica v svojem siju), ki nam skozi niz podob naslika pesnikovo drago: prikažejo se nam svetnica v siju, graščakinja, iz oddaljenega gozda zaslišimo rog. V drugem samospevu, Puisque l'aube grandit (Ker zarja vzhaja), pesnik izpove upanje in željo po tem, da bi ga njegova ljubljena vodila skozi življenje, ne glede na to, ali bo to po mehkih mahovnatih poteh ali preko kamenja in skal. Vznesenost zamenja umirjena intima noči, v katero nas zaziba La lune blanche (Bela luna); ni si težko predstavljati dveh zaljubljencev, ki se objemata nekje ob ribniku, okoli katerega grmovje in gozd šumita v vetru. V četrtem samospevu, J'allais par des chemins perfides (Hodil sem po zahrbtnih poteh), pesnik niha med občutki negotovosti in olajšanja – poti, po katerih je hodil, so bile težavne in samotne, a ga je na popotovanju bodrila ljubezen. Osrednjo točko cikla predstavlja sledeči J'ai presque peur, en vérité (V resnici me je skoraj strah), v katerem prevladuje tesnoben strah pred vsem, kar prinaša vseobsegajoča ljubezen: izgubo, zavrnitvijo, negativnimi čustvi. Kljub vsemu se pesnik odloči zaupati ljubezni in pesem doseže višek v končnem vzkliku 'que je vous aime, que je t'aime!' ('da vas ljubim, da te ljubim!'). V Avant que tu ne t'en ailles (Preden odideš) pesnikovo izpoved zvezdi danici prekinja živahno petje prebujajočih se ptic. Zvezdo prosi, naj pohiti k njegovi speči dragi, saj bo kmalu vzšlo sonce, to pa nas popelje že v sedmi samospev Donc, ce sera par un clair jour d'été (Torej, to bo jasen poletni dan), ki opisuje bližajoči se poročni dan, poln sreče in pričakovanja. Sledi mu N'est ce pas? (Ni tako?), izraz popolnega zaupanja zaljubljencev drug drugemu, da bosta z roko v roki hodila skozi življenje, ne glede na to, kaj jima bo namenila usoda. Zadnji samospev, L'hiver a cessé (Zime je konec), zaokrožuje cikel tudi v smislu glasbenega materiala – vsebuje delčke vseh prejšnjih osmih pesmi, povezanih v barvito sestavljanko sreče in zadovoljstva. Zima pesnikovega življenja je mimo, zadovoljen je s tem, kar ima, izpolnjeni so vsi njegovi upi – prihaja namreč sončna pomlad. Za tistega, ki ga spremlja ljubezen, je vsak letni čas prečudovit.
Lucijan Marija Škerjanc je bil eden od glavnih impresionističnih skladateljev v slovenskem prostoru. Javnosti je poleg svojega skladateljskega dela znan tudi kot dirigent, učitelj in rektor Akademije za glasbo. Med drugim je študiral tudi v Parizu pri Vincentu d'Indyju, zato je na njegova dela gotovo vplivala tudi francoska glasba tistega časa; med najbolj znanimi so pet simfonij, klavirskih Sedem nokturnov in okoli 60 samospevov. Ti so nastajali tako na podlagi ljudskih besedil kot tudi tujih pesmi, med katerimi po številu izstopa kitajski avtor Li Tai Po v prevodu različnih slovenskih pesnikov. Med slednje samospeve spadajo vsi trije, ki bodo zazveneli na današnjem koncertu: Jesenska pesem, Beli oblaki in Pomladni dan. Kljub temu da sodijo v Škerjančevo mladostno obdobje – napisani so bili med letoma 1918 in 1922 –, zvenijo kot dela zrelega skladatelja in ostajajo izziv tako za pevca kot tudi za pianista.
Mezzosopranistka Brina Vukovič je svojo pevsko pot začela pri prof. Tanji Rupnik na Glasbeni matici Ljubljana in jo nadaljevala pri prof. Editi Garčević Koželj na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Trenutno študira na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Pie Brodnik. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Claudia Visca, Marek Rzepka, Pia Brodnik, Hermine Haselböck-Litassy idr.
Na odru ljubljanske opere se je predstavila v vlogi dečka v Mozartovi operi Čarobna piščal (SNG Ljubljana, 2021) in v projektu Mini opere III (UL AG, 2023). Kot solistka je nastopila z orkestri Grex Symphoniacorum, Simfoničnim orkestrom KGBL in Camerata academica Koper, s katerim je pod taktirko Slavena Kulenovića izvedla Stabat mater G. B. Pergolesija. Dosega odlične rezultate na tekmovanjih doma in v tujini (Aegis Carminis 2021, TEMSIG 2022, tekmovanje 'Lazar Jovanović' v Beogradu 2022). Skupaj s pianistko Ano Pučnik sta dvakrat osvojili stopničke tekmovanja SPEVslam (2. mesto, 2023 in 3. mesto, 2024).
Tanja Šterman je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1995 v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Po diplomi se je dve leti izpopolnjevala v klavirju in komorni igri na Visoki šoli za glasbo v Budimpešti. Leta 2001 je zaključila specializacijo na AG v Ljubljani pod mentorstvom D.Tomšič Srebotnjak. Svoje znanje je izpopolnjevala tudi na mednarodnih mojstrskih tečajih pri znanih profesorjih (K. H. Kammerling, A. Valdma, L. Brumberg, J. Lateiner, A. Jenner). V času študija je prejela eno prvo in dve drugi nagradi na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije. Leta 1993 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Za seboj ima številne samostojne recitale in komorne koncerte. Kot solistka je trikrat nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije (Saint-Saens, Beethoven, Rahmaninov), leta 1994 pa tudi s komornim orkestrom iz Padove. Zaposlena je kot umetniška sodelavka na Akademiji za glasbo UL.
Henri Fouques-Duparc je bil francoski skladatelj, ki je skupaj z Saint-Saënsem in Romainom Bussinejem ustanovil 'Société Nationale de Musique', ki je promovirala francosko glasbo in omogočila prepoznavnost mladim skladateljem. Najbolj je znan po svojih 17 samospevih, v katerih je uglasbil besedila velikih poetov, kot so Baudelaire, Gautier, Leconte de Lisle in Goethe. Del le-teh so tudi 4 samospevi iz programa, ki jih krasi bogata klavirska spremljava in izrazito romantične melodije v glasu. Klavirska spremljava in pevska linija skupaj tvorita odlično glasbeno slikanje besedil, polnih alegorij, metafor in komparacij. Duparca je kar hitro doletela diagnoza nevrastenije (dolgotrajna izčrpanost živčnega sistema), kar je sprožilo njegov 'skladateljski pokoj' že pri 37 letih. Pri 40 je začel izgubljati vid sčasoma je popolnoma oslepel. Uničil je večino svojih del, ohranjenih jih je le okrog štirideset. Njegovih 17 samospevov je v mnogokaterih očeh označenih za absolutni višek romantičnega lieda v 19. stoletju. Preko njih nam Duparc razkrije dušo in srce francoskega romanticizma.
Erich Wolfgang Korngold je največkrat povezovan s filmsko glasbo. A njegova ljubezen do skladanja je zrasla iz sobivanja z mnogimi klasičnimi mojstri, med njimi Gustav Mahler in Aleksander von Zemlinsky, ki so bili Korngoldovi mentorji skozi njegovo mladost. Imenovali so ga 'komponistični čudežni otrok', saj je že zelo mlad skladal zahtevno glasbo, ki je vsebovala modernejše komponistične prijeme tistega časa. Njegov opus je sestavljen iz solističnih del za klavir, skladb za komorne zasedbe, orkestre, opernih in operetnih del, velik del opusa pa sestavlja njegova filmska glasba, s katero je velik pečat pustil v holywoodski filmski industriji. Vedno znova se je vračal h klasični glasbi in skladanju za koncertne zasedbe. Nekaj del je napisal tudi za vokal in zbore. Eno izmed teh je cikel Unvergänglichkeit ali Nesmrtnost, ki ga je inspirirala poezija Eleonore van der Straten. S cikličnostjo nam glasba predoči neprestano prebujanje narave in ljubezni in nam z ekspresionističnimi prijemi predstavi, za tiste čase, nov Korngoldov jezik, ki pluje med vplivi Mahlerja, Dunaja in Anglije.
Amy Beach je bila ameriška skladateljica in pianistka. Bila je prva ameriška skladateljica, ki je uspela na kompozicijskem področju, saj je bila to v tistih časih pretežno moška domena. Njena simfonija Gaelic je bila premierno izvedena z Bostonskim simfoničnim orkestrom leta 1896. To je bila prva simfonija napisana in objavljena s strani ameriške ženske. Bila je tudi ena prvih skladateljev, ki ji pri šolanju niso pomagali evropski skladatelji in je bila zato še bolj spoštovana v času svojega življenja in dela. Kot pianistka je bila prav tako uspešna, saj so jo njeni solistični klavirski recitali, na katerih je izvajala svojo glasbo, ponesli vse do Nemčije. Veliko je pisala za klavir, komorne skupine, orkestre, zbore in glas. Cikel Three Browning Songs je njen najbolj izvajan pevski cikel. V njem je dobro prepoznaven njen zelo romantični in čustven kompozicijski stil, ki je tesno povezan z poezijo, je poln dinamičnih kontrastov in harmonskih barv, kar pevcem omogoča veliko mero izraznost. Drveči tempo v The Year’s at the Spring, večplastnost oblike in harmonske strukture v Ah, Love, but a Day in slikanje besedila, kontrasti v dinamiki in spremembe tempov v I send my heart up to thee, so vse značilnosti stila, ki ga je ponotranjila skladateljica Amy Beach.
Iris Nicolas je mlada pianistka, ki se aktivno ukvarja tudi s kompozicijo. Kot plod sodelovanja Ireneje Nejke in Iris v duetu klavir-glas, je nastala skladba, ki je na programu in nam Iris prikaže kot ljubiteljico gostih romantičnih melodij in pomenljive poezije.
Ireneja Nejka Čuk je učenje petja začela pri prof. Edite Garčević Koželj na KGBL. Udeležila se je že več solopevskih in več seminarjev pri profesorjih petja. Zaposlena je v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Kot solistka je nastopala s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, Grex symphoniacorum UL, GONG orchestra (uradni orkester EPK 2025). Poleti 2023 je nastopila v naslovni vlogi Alenke v operini L'alma dell'aurora Federice Lo Pinto v koprodukciji Slovenije, Italije in Albanije. S Komornim glasbenim gledališčem je sodelovala kot solistka v predstavah Veveriček posebne sorte, Svatba in Španska vas. V letu 2024 je uprizorila vlogo Zite v Puccinijevi operi Gianni Schicchi na velikem odru SNG Opera in Balet Ljubljana. Sedaj je študentka magistrskega študija v razredu prof. Pie Brodnik na Akademiji za glasbo UL.
Iris Nicolas je študentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Vladimirja Mlinarića. Glasbeno in formalno izobrazbo je pridobivala v več državah. Klavir se je začela učiti pri sedmih letih, violino pa pri desetih. Že v prvih mesecih študija je nastopala kot članica Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo UL (28. 11. 2023, 16. 01. 2024). Aprila 2024 je prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Daleki akordi v Splitu. Klavirsko znanje je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Nastopala je na koncertih v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Italiji, na Hrvaškem in drugod. Prejela je 26 prvih nagrad na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, nastopala na različnih recitalih in koncertih in bila kulturna ambasadorka festivala Sarajevska zima 2020. Govori pet jezikov, aktivno se posveča tudi kompoziciji, raziskovanju muzikologije in pisanju poezije (1. nagrada na tekmovanju glasbenih besedil Chansons sans Frontières).
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).