Godalni kvartet Aurora in sekstet klarinetov

08.03.2024
19:30
Akademija za glasbo UL, Dvorana Tria Lorenz

Godalni kvartet Aurora
Katarina Viher, violina
Aleksandar Vojneski, violina
Živa Grmovšek, viola
Laura Gazzari, violončelo
Mentor: prof. Gal Faganel

Sekstet klarinetov
Urban Erker, Diana Marković, Lucija Dujmović, Jan Zver, Matic Sotošek, Benjamin Burger
Mentor: prof. Jože Kotar

Spored:

Germaine Tailleferre
GODALNI KVARTET (1919)
I. Modéré
II. Intermède
III. Final. Vif 

Franz Joseph Haydn
GODALNI KVARTET, op. 76, št. 4, Hob. III:78 (1798)
I. Allegro con spirito
II. Adagio
III. Menuetto
IV. Finale – Allegro ma non troppo

‣ ‣ ‣

David Beovič (1977)
FOUR SEASON(ING)S
I. Salty Spring
II. Sour Summer
III. Hot Winter
IV. Spicy Autumn

Yvonne Desportes (1907–1993)
CARACTÈRES
I. Le Chaleureux
II. Le Cafardeux
III. Le Nonchalant
IV. Le Colereux
V. Le Reveur
VI. Le Rigolard

Marc Eychenne (1933–2012)
SEXTOUR LYRIQUE     
I. Introduction Allegro
II. Andante espressivo
III. Final


Germaine Tailleferre, pionirka 20. stoletja v glasbi, je bila edina ženska članica skupine francoskih skladateljev, znanih kot Les Six. Njen Kvartet za godala, ki ga je komponirala leta 1919, odraža živahen duh pariške avantgarde tistega časa. Kvartet Tailleferre odlikuje neo-klasična eleganca, prozorne teksture in lirične melodije. Kljub velikim izzivom kot skladateljica, v moško prevladujočem področju glasbe, Tailleferrejeva glasba jasno priča o njenem talentu in inovativnosti.

Franz Joseph Haydn, pogosto imenovan "Oče godalnega kvarteta", je komponiral svoj Kvartet za godala št. 4 v B-duru, Op. 76, št. 4, ki ga ljubkovalno imenujemo "Sončni vzhod", leta 1797. Ta kvartet je del njegovega zadnjega niza godalnih kvartetov, Op. 76, ki veljajo za vrhunec njegovega ustvarjanja komorne glasbe. Vzdevek "Sončni vzhod" izhaja iz vzpona motiva v prvem delu violine, ki ponazarja podobo zore. Haydnova genialnost se kaže v tej skladbi, ki razkriva njegove mojstrske oblike, duha in čustvene globine.

Violinistka Katarina Viher je študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Janeza Podleska. Violino se je začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Celje in nato končala še umetniško gimnazijo v razredu pri profesorice Alenke Firšt. Redno se udeležuje seminarjev in poletnih tečajev pri uglednih koncertantih in pedagogih (Volodja Balžalorsky, Helfried Fister, Loris Grubišić, Anđelko Krpan, Tomaž Lorenz, Janez Podlesek, Monika Skalar). Kot solistka je na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem osvojila več nagrad in posebnih priznanj ter prav tako kot članica dua violin s sestro Ano Viher. Leta 2020 ter 2021 se je kot finalistka izobraževalnega projekta Emars Masters solistično predstavila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.

Aleksandar Vojneski je študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer študira pri prof. Janezu Podlesku. Je mlad violinist, predan svojemu profesionalnemu razvoju in je svojo violinsko kariero začel pri sedmih letih. Od takrat je osvajal nagrade na državnih in mednarodnih violinskih tekmovanjih: Prva nagrada na Evroregionalnem tekmovanju - Eugen Cuteanu Edition A VII - A, 10. razred v Temišvaru, Romunija; Festival "Маикапаровские встречи" - 2014, zmagovalec violine prve stopnje v Moskvi, Rusija; posebna prva nagrada na državnem tekmovanju VIOLIN "Harmony - MB", Skopje, Severna Makedonija; drugo mesto na 24. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Petar Konjovikj v Beogradu v Srbiji; tekmovanja v Nišu, Arhangelovcu in številna državna tekmovanja v Skopju. Nastopal je kot solist in kot del komornega ansambla in orkestra. Sodeloval je z Biljano Veskovsko , Marino Chado  in obiskoval številne mojstrske tečaje pri prof. Vladimirju Markoviču. Prejel je tudi priznanje in nagrado za dosežene visoke rezultate Državnega glasbeno-baletnega šolskega centra “Ilija Nikolovski-Luj” v Skopju v Severni Makedoniji, kjer je pridobil srednješolsko izobrazbo.

Violistka Živa Grmovšek je  svojo glasbeno pot začela pri osmih letih, z violino, v razredu profesorice Vesne Čobal Marta, na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Po končani osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru, je opravila sprejemne preizkuse iz glasbene nadarjenosti na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor ter glasbeno pot nadaljevala z violo, v razredu profesorja Andreja Feguša.  Pod njegovim mentorstvom se je udeležila mednarodnih tekmovanj in državnega tekmovanja. Leta 2019 je na mednarodnem tekmovanju Antonio Salieri v Italiji dosegla drugo nagrado. Leta 2021 pa se je udeležila mednarodnega tekmovanja World open, kjer je dosegla zlato plaketo. Istega leta je prav tako dosegla zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske skladbe na državnem tekmovanju Temsig. Leta 2022 je na mednarodnem tekmovanju Artisti dell Arco dosegla zlato plaketo in posebno nagrado za najboljše izvedeno romantično delo. Svojo pot nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer jo poučuje doc. Marija Rome.

Violončelistka Laura Gazzari je začela svojo glasbeno pot leta 2012 na Glasbeni šoli Josip Hatze v Splitu na Hrvaškem, v razredu prof. Hillary Karuze, kjer je leta 2022 tudi končala svoje srednješolsko izobraževanje. Redno je se je udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj kot so “Daleki Akordi” in tekmovanje Hrvatskih državnih glasbenih in plesnih pedagoga (HDGPP), kjer je dosegala prve in druge nagrade. Od leta 2022 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. Prof. Gala Faganela. Izorbraževala se je pri priznanih profesorjih in solistih: Orfeu Madnozziju, Kajani Pačko, Mihovilu Karuzi, Karmen Pečar Koritnik in Davidu Grigorianu.

Godalni kvartet Aurora deluje od leta 2023, ko so se kot prijatelji odločili, da bodo povezali svoje znanje in izkušnje in zdaj uživajo ob spoznavanju in ustvarjanju komornega repertoarja. V prihodnosti si želijo skupaj koncertirati in predajati svojo ljubezen do glasbe čim širši javnosti.

* * *

David Beovič je na glasbeni šoli v Škofji Loki začel z igranjem klarineta in klavirja. Glasbeno pot je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (teoretska smer), vzporedno pa obiskoval še gimnazijo v Škofji Loki. Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na Teološko fakulteto, vzporedno pa še na študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Marijanu Gabrijelčiču. Leta 2000 je zaključil študij kompozicije v razredu prof. Pavla Mihelčiča, leta 2008 pa je dokončal tudi magistrski študij teologije. Deluje kot profesor glasbe na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji in Gimnaziji Antona Aškerca v Ljubljani. Poučuje tudi solfeggio in glasbeni stavek v programu umetniške gimnazije, ki ga izvajata I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje. Njegova dela so izvajali v številnih slovenskih krajih in v tujini (Trst, Berlin, Dunaj, Luzern, New York …). Kot skladatelj je sodeloval na Noči slovenskih skladateljev, Svetovnih glasbenih dnevih, festivalu Unicum, Naši pesmi … FOUR SEASON(ING)S “Poznamo veliko začimb. Od slanih in pekočih do kislih in sladkih. Po nekaterih delitvah jih ločimo v štiri skupine. Mislim, da nam poleti bolj prijajo ene začimbe, pozimi druge in tako naprej. Ob štirih letnih časih in štirih vrstah začimb sem pomislil na Vivaldija. In bolj kot sem razmišljal o vsem skupaj, bolj je začimba postal Vivaldi sam. Poslušaj, mogoče ga v letnih časih okusiš tudi ti.” (David Beovič) 

Yvonne Desportes je bila rojena v Cobourgu, Nemčija. Glasbo je študirala pri J. in N. Gallonu, M. Dupréju in P. Dukasu v Parizu. Leta 1932 je za svoje kompozicijsko delo prejela znamenito Rimsko nagrado. Leta 1943 se je vrnila na pariški glasbeni Konservatorij in tam delovala kot pedagoginja in skladateljica. Njen obsežen opus zborovskih in orkestralnih del jo uvršča med vidne sodobne francoske avtorje 20. stoletja. Med njene kompozicije spada tudi delo Caractères/Značaji za sekstet klarinetov, kot eno redkih tovrstnih izvirnih del, ki so izšli tudi v tisku in izhajajo iz skladateljičinega poznega ustvarjalnega opusa. V suitno zastavljenem, šeststavčnem delu s kontrastnimi naslovi stavkov: Toplosrčnež, Melanholik, Brezbrižnež, Kolerik, Sanjač in Šaljivec avtorica izrazi vse razpoložljive možnosti, ki ji jo ponudijo različki klarineta, vsak s svojimi specifikami. Kot že naslovi stavkov povedo, gre za izrazito programsko glasbo, za glasbo s polno nasprotujočimi si onomatopoetskimi ponazoritvami najbolj značilnih človeških značajev. Za vse to je ravno omenjena zasedba šestih klarinetov (od tega dva v B) v razponu med kontra C in c4, ravno pravšnja. To pomeni skoraj šest oktav in toliko različnih barv in njih kombinacij kot jih lahko pričara vsega pet omenjenih različkov klarineta.

Marc Eychenne je manj znani francoski klarinetist in avtor. Njegov Sexteur Lyrique/Lirični sekstet (1990) je delo s konca 20. stoletja in je izvirno napisano za to omenjeno zasedbo. V treh stavkih (Introdukcija in Allegro, Andante espressivo in Finale) se Eychenne vrača nazaj k tonalnosti in tradicionalnim strukturam, ki jim dodaja še programske podnaslove. V 1. stavku, z metronomskimi oznakami tempov (60 v Introdukciji in 120 v Allegru) sta prisotni dve temi. Počasni 2. stavek (Andante) je v značilni pesemski obliki in elegični in sinkopirani osnovni tematiki, ki se v fugatu oglaša zdaj v enem, zdaj v drugem glasu, torej v vseh šestih klarinetih. Stavek se razigra enakovredno v vseh glasovih, razen zadnjem, kontrabasovskem (klarinetu), ki je kot izrazito basovska osnova vsem preostalim glasovom. Zabavni karakter melodije in harmonije še dodatno usmerja v tovrstni zven tudi metrika, saj se pogosto menjavajo taktovski načini. Počasni, nostalgični in kontrastni stavek je v tonaliteti F-dura, medtem, ko je prvi stavek v d-molu. Spet nasprotujoči si zadnji ali rondojski 3. stavek – Finale je podnaslovljen z »Igrami in veseljem«. Avtor v njem stopnjuje vse kompozicijske elemente, spremeni pa tudi tonaliteto: iz F-dura, v katerem je drugi stavek, delo modulira v D-dur. Hitre šestnajstinke z dodanimi kvintolami in sekstolami (le-te prednjačijo v prvih dveh najbolj gibkih glasovih) so glavna značilnost tega stavka, ki pa se programsko spet podredi podnaslovu. Kontrasti so inštrumentacijsko vpeti v tradicionalno klarinetno govorico: od širokega legata do svetlih staccatov. Gre za učinkoviti zaključek v ravnovesju resnih in zabavnih motivov, povezanih z ritmičnimi udarci.

Sekstet klarinetov UL AG predstavlja zanimivo in redko videno kombinacijo igranja šestih klarinetov – od malega oziroma es klarineta pa vse do največjega, kontrabasovskega klarineta. Sekstet je nastal v študijskem letu 2022/23 v okviru predmeta Komorna igra in deluje pod mentorstvom red. prof. Jožeta Kotarja, v tej zasedbi pa deluje od začetka študijskega leta 2023/24. Sestavljajo ga Urban Erker (b klarinet), Diana Marković (b klarinet), Lucija Dujmović (es klarinet/b klarinet), Jan Zver (altovski klarinet), Matic Sotošek (basovski klarinet) in Benjamin Burger (kontrabasovski klarinet), za njimi pa je že nekaj uspešnih koncertov.

Na vrh