Olena Tsymbal, klavir in Mile Đurđević, harmonika

21.02.2024
19:30
Akademija za glasbo UL, Dvorana Julija Betetta

Olena Tsymbal, klavir
Mentor: prof. Vladimir Mlinarić

Mile Đurđević, harmonika
Mentor: prof. Borut Zagoranski

Spored:
F. Schubert: 4 impromptuji, op. 90
1. Moderato
2. Allegro
3. Andante
4. Allegretto

F. Chopin: Etude št. 3, op. 10
                          št. 7, op. 25
                          št. 12, op. 10 

‣ ‣ ‣

J. S. Bach: Contrapunctus iz Umetnost fuge, BWV 1080
S. Gubaidulina: De profundis (1978)
J. Juhant: Lumen (2023) za harmoniko in elektroniko
J. Torres: Cadencias (2013) 

Sofija Gubajdulina (1931) se je kot otrok molila: »Gospod, ustvari iz mene skladateljico in prenesla bom vsetrpljenje, ki mi ga boš namenil.« Danes rada pove to prigodo in se ob tem rahlo zabava: »Sem stična točka srečevanj Vzhoda in Zahoda.« Velik vpliv vere na njene skladbe je razviden že iz naslovov. Po drugi strani pa se Gubajdulina v svojih skladbah skoraj obsesivno posveča procesu poslušanja in akustični izkušnji poslušalca, kar je protiutež religiozni mistiki, ki se skriva za naslovi. Med drugimi je eden glavnih tako glasbenih kot duhovnih simbolov križ, ki v njeni glasbi simbolizira smisel življenja. Skladba De profundis, napisana leta 1978, je njena prva skladba zaharmoniko. Glede na zgodovinski razvoj harmonike in njene literature predstavlja pomembno prelomnico v uveljavitvi harmonike kot koncertnega inštrumenta. Delo temelji na skladateljičinem upodabljanju besedila Psalma 130 – Iz globočine.

Navdih za skladbo Lumen (2023) je skladatelj Jošt Juhant pridobil iz tehnike koronagrafije, kjer se prekrije sredico svetle zvezde zato da lahko teleskop zazna nebesna telesa v okolici, ki bi jih sicer močna svetloba zvezde prekrila. S pomočjo filtriranja in preglaševanja zvokov harmonike tako v skladbi zazvenijo okoliške zvezde, ki nato skupaj s prvotnim zvokom sestavljajo nove registre, ki jih glasilke harmonike ne morejo sestaviti same. Skladba se trudi zabrisati razliko med igranim in procesiranim zvokom, da ne bi bil nikoli eden pomembnejši kot drugi - oba sta sestavna dela nekega zamišljenega ozvezdja.

Cadencias (2013) španca Jesúsa Torresa je ena izmed treh njegovih skladb napisanih za harmoniko. Kadence so izvlečeni virtuozni fragmenti ki izhajajo iz njegovega Koncerta za harmoniko in orkester. Polna disonanc in klastrov skladba vsebuje melodični spekter ki poveča občutek vrtoglavice. Torres tudi na momente išče atmosferični in intimnejši zvok kateri pelje skladbo proti zelo občutljivemu koncu, ki razblini ves afirmativni značaj procesa naraščanja skladbe.


Pianistka Olena Tsymbal se je rodila 26. maja 2003 v vasi Mihailovka v Ukrajini. Pri sedmih letih je začela obiskovati glasbeno šolo v Mihajlovki in se že v času šolanja udeleževala različnih regijskih klavirskih tekmovanj. Leta 2018 je glasbeno šolo zaključila z odliko.
Po zaključku študija glasbi v svojem življenju sprva ni namenila posebne vloge, nato pa je spoznala, koliko jih pomeni, in se leta 2019 vpisala na Konservatorij za glasbo v mestu Zaporožje. Študirala je pri profesorici Oleni Sergejevni Beketovi, s katero sta vzpostavili zelo poglobljen in iskren odnos.
V drugem letniku je Olena Tsymbal zasedla drugo mesto na mednarodnem tekmovanju klavirskih ansamblov v Krivem Rogu. Ko je 24. februarja 2022 izbruhnila vojna v Ukrajini, je odšla v Slovenijo, da bi se pridružila projektu Glasba za prihodnost. Aprila 2022 je aktivno sodelovala na koncertu na Ptujskem gradu s Komornim orkestrom ukrajinskih mladih glasbenikov z izvedbo 1. stavka Bachovega koncerta v f-molu, 2. stavkom Mendelssohnovega tria v d-molu in Couperinovo skladbo Trsje za klavir solo. 10. decembra 2022 je bila kot pianistka povabljena na 29. Managerski koncert v Cankarjevem domu, kjer je izvedla 2. stavek (Andante) 21. Mozartovega Klavirskega koncerta v C-duru, K 267.
Olena Tsymbal je trenutno študentka drugega letnika na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri profesorju Vladimirju Mlinariću. V prvem letniku Akademije za glasbo se je udeležila različnih mednarodnih tekmovanj. Je dobitnica prve nagrade na tekmovanjih v Celju in v Tivatu v Črni gori ter dobitnica absolutne 1. nagrade na tekmovanju v Vidmu v Italiji.

 

Mile Đurđević Žojan je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Boruta Zagoranskega. Preteklo študijsko leto je opravil Erasmus izmenjavo na Conservatorio di musica v Trstu. Prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo.
V dosedanjem glasbenem izobraževanju je dosegel več kot 50 nagrad. V zadnjem obdobju so njegovi odmevnejši uspehi: na državnem tekmovanju TEMSIG je prejel zlato plaketo in priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, na Mednarodnem srečanju v Puli je v kategoriji koncertistov prejel prvo nagrado (2023). Z maksimalnimi točkami je v Italiji zmagal na tekmovanju harmonikarjev v Malborghettu in tekmovanju Concorso talento contemporaneo v Colloredo di Monte Albano (2022). Na 49. Akkordeonwettbewerb-u v Klingenthalu v Nemčiji je dosegel 4. mesto, na 71. Coupe mondiale akordeonistov v Kaunasu v Litvi 12. mesto (2018/19). V Srbiji se izpostavljata lavreata na Državnem tekmovanju glasbenih šol in Beograjskem festivalu harmonike (2016/17). Je prejemnik Svetosavske nagrade za ustvarjalnost mladih mesta Smedereva.
Aktivno nastopa kot solist in komorni glasbenik. Z ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča je izvajal tri sodobne slovenske komorne opere: Hiša usmiljenja, Deklica z vžigalicami in Veveriček posebne sorte (2021/22). Nastopil je v Predsedniški palači Republike Slovenije v Ljubljani (2022) in na koncertu ob proslavi Svetovnega dneva glasbe v kulturnem centru v Parizu (2019).
Skladatelj Lojze Lebič je o Đurđeviću napisal: "Njegova igra je sproščena in profesionalna tako pri izvedbah tradicionalnih kot tudi sodobnih del. Kljub mladim letom pogosto nastopa na pomembnih domačih in tujih koncertnih odrih (Slovenska filharmonija, Cankarjev dom in odri po svetu), njegovo kakovost potrjujejo številne mednarodne nagrade. Če razumemo instrument kot umeten podaljšek človeškega telesa, potem je harmonika v rokah mojstra Mileta izrazita potrditev takega razumevanja."

Na vrh