Sofija Mihailović, flavta
Mentor: prof. Matej Zupan
strok. svet. Mateja Hladnik, klavir
Spored:
Albert Roussel: Joueurs de flute, op. 27
Pan
Tityre
Krishna
Monsieur de la Péjaudie
Claude Debussy: Syrinx
Petar Konjović: Satirova svirala
Jules Mouquet: La Flute de Pan
Pan in pastirji (Pan et les Bergers)
Pan in ptice (Pan et les Oiseaux)
Pan in nimfe (Pan et les Nymphes)
Albert Charles Paul Marie Roussel je bil francoski impresionistični in neoklasični skladatelj. Študiral je in kasneje tudi poučeval na glasbeni instituciji Schola Cantorum de Paris. Njegovi najvidnejši študenti so bili Bohuslav Martinů, Erik Satie in Edgar Varèse. Joueurs de flûte, op. 27, je njegovo najbolj znano delo za flavto. Delo vsebuje štiri stavke in vsak od njih je posvečen enemu velikem flavtistu tistega časa. Prvi, ‘Pan’, imenovan po grškem bogu divjine, gozda in pastoralne glasbe, je posvečen Marcelu Moyseu. Drugi, ‘Tityre’, je ime dobil po pastirju iz Virgilove ‘Bukolike’ in je posvečen Gastonu Balquartu. Tretji, ‘Krishna’ je biv navdahnjen z istoimenskim hindujskim bogom in je posvečen Louisu Fleuryju. Zadnji stavek, 'Monsieur de la Péjaudie' pa je ime dobil po glavnemu junaku romana Henrija de Régniera in je posvečen Phillipu Gaubertu.
Claude Debussy je bil francoski skladatelj in pianist, ki je deloval na koncu 19. in začetku 20. stoletja. Velja za prvega skladatelja impresionizma, čeprav ni rad slišal, da so ga tako imenovali. V svoji glasbi je uporabljal nove drzne tehnike, razvil je svoj osebni slog in vplival tudi na številne velike skladatelje, kot so Olivier Messiaen, Béla Bartók, George Benjamin in drugi. Skladbo Syrinx za solo flavto je napisal leta 1913 in jo je posvetil flavtistu Louisu Fleuryju. Navdihnila ga je zgodba o bogu Panu in nimfi Syrinx – Pan se je zaljubil v nimfo, ampak ga je ona zavrnila in pobegnila. Ko ni mogla več bežati, je prosila bogove za pomoč. Oni so jo, iz usmiljenja, spremenili v trstiko. Pan, ki ni vedel, da je to bila Syrinx, je prerezal trstiko in iz nje naredil Panovo piščal.
Petar Konjović je bil eden najpomembnejših srbskih skladateljev 20. stoletja. Navdih za svoja dela je našel v folklori in srbski ljudski glasbi. Večinoma je skladal vokalno glasbo (zbore, samospeve, opere ...), najbolj znana instrumentalna dela pa so Simfonija v c-molu, dva godalna kvarteta, simfonična pesnitev Makar Čudra in mnoga druga. Deloval je tudi kot zborovodja, profesor (kasneje tudi rektor) na Akademijah v Zagrebu in Beogradu, bil je direktor Opere v Zagrebu ter direktor gledališč v Osijeku, Splitu in Novem Sadu. Skladbo Satirova svirala je napisal leta 1945 kot 'nadaljevanje' Debussyjevega dela 'Syrinx'.
Jules Mouquet je bil francoski skladatelj in profesor na Pariškem konservatoriju. Največ je skladal za pihala – flavto, oboo, klarinet in saksofon. Njegovo najbolj znano delo je La Flute de Pan za flavto in orkester (ali klavir). Napisano je leta 1906 in vsebuje 3 stavke. Prvi stavek prikazuje Pana s pastirji (Pan et les Bergers), drugi pa osamljenega Pana, ki igra pticam (Pan et les Oiseaux). Tretji stavek prikazuje Pana, ki pleše z nimfami (Pan et les Nymphes). Na začetku vsakega stavka je zapisana kratka pesem, ki opisuje njegovo vsebino.
Sofija Mihailović je flavto začela igrati pri osmih letih v glasbeni šoli 'Dr Vojislav Vučković', kjer je leta 2022 tudi končala srednjo glasbeno šolo v razredu prof. Ivane Popović. V času šolanja je v Beogradu nastopala v številnih koncertnih dvoranah, kot solistka ali pa tudi v orkestrih in ansamblih. Tekmovala je tudi na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je bila prejemnica več prvih nagrad. Sedaj je študentka 2. letnika dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Mateja Zupana. V času študija je bila absolutna zmagovalka na mednarodnem tekmovanju 'Tahir Kulenović', prejela je zlato plaketo na tekmovanju 'Emona' in tretjo nagrado na tekmovanju 'Anton Eberst' v Novem Sadu. Septembra 2023 je osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Bratislavi v kategoriji do 21 let. Novembra 2023 je osvojila tretjo nagrado na tekmovanju Flauta Aurea na Hrvaškem v kategoriji do 30 let in prejela tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo Sonate v a-molu za solo flavto C. Ph. E. Bach. Za nagrado je prejela mojstrski tečaj pri Bartholdu Kujikenu. Kot članica dua s harmonikašico Kiaro Janko je leta 2024 prejela zlato plaketo in prvo nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili: Karl Heinz Schutz, Christina Fassbender, Martin Belič, Dejan Gavrić, Gareth McLearnon, Aleš Kacjan …
Mateja Hladnik je diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer trenutno deluje kot korepetitorka. Veliko spremlja na različnih poletnih šolah, snemanjih, tekmovanjih in avdicijah.
Simeon Goshev, violina
Mentor: izr. prof. Janez Podlesek
doc. Sae Lee, klavir
Spored:
L. van Beethoven: Sonata za violino št. 1 v D-duru, op. 1
L. M. Škerjanc: Intermezzo Romantique za violino in klavir
N. Paganini: Moses fantazija, MS 23
Ludwig van Beethoven (1770–1827) velja za enega najeminentnejših skladateljev vseh časov, njegova dela so ena izmed najbolj izvajanih v repertoarju klasične glasbe. Beethovnov opus se giblje od klavirskih do violinskih, komornih in simfoničnih del, najpomembnejši pečat pa je pustil v klavirski in simfonični glasbeni literaturi. Njegova glasba je ukoreninjena v klasični tradiciji Haydna in Mozarta, a hkrati zajema tudi nov duh humanizma in nacionalizma, ki sloni na delih Goetheja, Schillerja, njunih starejših sodobnikov v svetu literature, moralnih imperativih Kanta ter idealih francoske revolucije. Beethovnove slogovne inovacije predstavljajo most med obdobjema klasicizma in romantike, njegovo ustvarjanje posledično delimo na zgodnje, srednje in pozno obdobje.
Violinska sonata št. 1 v D-duru Ludwiga van Beethovna je sonata iz njegovega op. 12, skupaj z njegovo violinsko sonato št. 2 in violinsko sonato št. 3. Napisana je bila leta 1798 in posvečena Antoniu Salieriju. Ker je sonata zgodnje delo, napisano v obdobju, ko je Beethoven študiral pri Haydnu, je večinoma napisana v klasičnem slogu, podobno kot pri Mozartu ali Haydnu.
Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973), slovenski skladatelj, pianist, dirigent, glasbeni pedagog, muzikolog, glasbeni pisec, spada med najpomembneje starejše skladatelje sodobne slovenske glasbe in je ena od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja.
Niccolò Paganini, italijanski violinist, violist, kitarist, dirigent in skladatelj, je bil rojen 27. oktobra 1782 v Genovi, Italija, in umrl 27. maja 1840 v Nici, Francija. Paganini je eden največjih violinistov vseh časov, njegovo ime se je skoraj spremenilo v legendo. Njegov vpliv na razvoj violinske izvajalske tehnike je brez primere. Njegova fizična in dinamična sposobnost mu je omogočala, da je izumljal nove tehnične izzive. Leta 1818 je založba Rocordi izdala Paganinijeve Capriccie za solo violino, ki so predstavljali nedosegljivo raven violinske tehnike. Paganini jih je napisal zato, da bi dokumentiral tehnične iznajdbe, ki jih je preizkušal med študijem violine.
Simeon Goshev je 2003 rojen v družini glasbenikov, kjer je s glasbo v stiku že od najzgodnejše dobe. Njegovi prvi glasbeni nastopi so bili na otroških festivalih, kjer je pojel kot solista ali v pevskem zboru. Leta 2009 se je začel učiti violino v DMBUC 'Ilija Nikolovski-Luj' v razredu prof. Anna Kondratenko, ko je potem začel nastopati na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Izbraževanje je nadaljeval v razredu prof. Rumen Dimitriev, kjer je končal osnovno šolo. Srednješolsko izobraževanje je nadaljeval pri prof. Jelena Tufekchievska. Od oktobra 2022 je začel študij v Ljubljani, Slovenija, v razredu izr. prof. Janeza Podleska in asist. Ana Dolžan. Čez leta je osvojil nagrade na številnih mednarodnih in državnih tekmovanjih, med katerimi sodijo: 2kratni lavreat na mednarodnem tekmovanju Polihimnija, specialna nagrada na tečaju 'Ohrid te sakam', druga nagrada na tekmovanju 'Idrija lace' v Sloveniji in druge narade. V 2022 prejel je tudi nagrado fondacije 'Ilija Nikolovski-Luj' za visoke dosežke v period šolanja. Oibskoval je seminarji in mojsterski tečaji številnimi renomiranimi profesorji kot so: Blagoja Dimčevski, Pačalin Pavači, Emilio Percan, Sihana Badivuku, Marko Simovič, Vladimir Markovič, Galina Kojčeva, Petra Kovačič, Dan Zhu, Wonji Kim-Ozim... 2020 je imel svoj prvi solo recital, 2022 pa je imel štiri recitali po Makedoniji: Skopje, Ohrid, Strumica, Tetovo. Kot solist je igral z orkestrom Makedonske filharmonije, orkester DMBUC Ilija Nikolovski-Luj. Je ponosni član komornega orkestra JM Makedonije 'Saša Nikolovski-Gjumar', s katerim je sodeloval v številnih projektih. Nastopal je na festivalih Ohridsko leto, Skopsko leto festival, Rrok academy classic, Inštitut Fame ...
Sae Lee je ena najbolj iskanih kolaborativnih pianistk svoje generacije. “Njena sposobnost subtilne interakcije z glasbeniki, izjemno obvladovanje instrumenta in vrhunski umetniški nivo začarajo občinstvo.” (časopis Mainichi). Sae je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj mesta Padove in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in mesta Alcobaça. Nastopila je na uglednem pariškem Festivalu Piano Enghien, na Mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in Unesca ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla Olivierja Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot so Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor Kraljevega baleta v Londonu). Zaposlena je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.