Urška Grad, klavir
Mentorica: prof. Tatjana Ognjanovič
Klavirski duo Deux Legendes
Hana Taškov, klavir
Marta Langus, klavir
Mentor: prof. Miha Haas
Spored:
Jean-Philippe Rameau (1683–1764): Gavotte et six doubles
Maurice Ravel (1875–1939): Pavana za umrlo princeso
Maurice Ravel: Jeux d'eau, M. 30
Frédéric Chopin (1810–1849): Barkarola v Fis-duru, op. 60
*
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Variacije v G-duru, KV 501
Aleksander Skrjabin (1872–1915): Fantazija v a-molu, op. posth.
Witold Lutosławski (1913–1994): Variacije na Paganinijevo temo za dva klavirja
Johannes Brahms (1833–1897): Variacije na Haydnovo temo, op. 56b
Jean-Philipp Rameau je ena osrednjih osebnosti francoskega glasbenega baroka, danes najbolj znan kot operni skladatelj in glasbeni teoretik, v svojem času pa tudi kot izjemen čembalist. Skladba Gavotte et six doubles je izšla leta 1728 v njegovi zbirki Pièces de clavecin. Temelji na gavoti, dvorni plesni obliki v zmernem tempu, ki se nato razvije tekom šestih variacij. Skladatelj v variacijah ohranja harmonsko in formalno strukturo teme, vsaka pa prinaša drugačen izraz, gibanje in teksturo. Variacije niso zasnovane kot razkazovanje virtuoznosti v kasnejšem, romantičnem smislu, temveč kot retorična preobrazba iste glasbene misli. Čeprav je bila skladba prvotno napisana za čembalo, se danes pogosto izvaja tudi na modernem klavirju, kar odpira zanimiv dialog med baročno estetiko in možnostmi, ki jih ponuja sodoben instrument.
Maurice Ravel, francoski impresionistični skladatelj baskovsko-švicarskih korenin, je navdih za svojo glasbo v veliki meri črpal prav iz Rameaujevega opusa – to se vidi predvsem v njegovem zanimanju za stare (plesne) oblike in pogostem križanju rok na klaviaturi. Pavano za umrlo princeso je napisal leta 1899, še v času študija na Pariškem konservatoriju pri Gabrielu Fauréju, kasneje pa jo je tudi orkestriral. Kljub naslovu delo nima pogrebnega ali tragičnega značaja. Ravel je večkrat poudaril, da je treba naslov jemati domišljijsko, saj si je skladbo zamislil kot idealizirano podobo počasnega renesančnega plesa, kakršno bi si lahko predstavljali na španskem dvoru v daljni preteklosti.
Jeux d'eau (Igre vode) prikažejo nekoliko drugačno plat Ravela. Skladbo je napisal leta 1901, prav tako še v času študija, posvetil pa jo je svojemu profesorju Fauréju. Navdih za delo mu je bila poetična podoba vode v gibanju – tok, lesketanje, curki, neprekinjeno spreminjaje. Po zgledu Debussyja ima skladba jasne zvočne plasti v različnih registrih, ključno vlogo pa igra občutljiva pedalizacija, ki odpira cele spektre zvočnih barv. Skladba predstavlja odločilen odmik od romantične klavirske tradicije in hkrati izhodišče novega razumevanja klavirskega zvoka, ki je zaznamovalo glasbo 20. stoletja.
Prvi del zaokrožuje Barkarola v Fis-duru, op. 60, ki jo je Frédéric Chopin napisal med letoma 1845 in 1846, zaradi kompleksne zasnove in izrazne globine pa predstavlja eno njegovih najzrelejših del. Skladatelj je tradicionalno obliko beneške pesmi čolnarjev povzdignil v koncertno skladbo, ki združuje italijanski navdih, poljski lirični temperament in bogastvo klavirskega zvoka. Značilni zibajoči ritem barkarole tvori temelj celotne skladbe in ustvarja občutek neprekinjenega valovanja, nad tem pa se razprostira široko zasnovana melodična linija, prepletena z bogato kromatiko in notranjimi glasovi.
Variacije v G-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta sodijo med pomembnejša dela za klavir štiriročno. Na osnovi preproste teme skladatelj razvije pet kontrastnih variacij z jasno oblikovano strukturo. Klasicistična izvajalska praksa je pri ponovitvah pogosto predvidevala ex tempore variiranje, skladno s slogovnimi zahtevami obdobja. V okviru variacijske oblike ima ta praksa posebno vlogo, saj preoblikovanje izhodiščnega gradiva predstavlja njen temeljni princip. Mozartove Variacije tako izvajalca postavljajo pred poseben interpretativni izziv, v katerem se variacijski proces nadaljuje tudi na ravni izvedbe.
Skrjabinova Fantazija v a-molu je delo skladateljevega zgodnjega ustvarjalnega obdobja, v katerem še močno prevladujejo vplivi Chopinove romantične govorice. Skladba je zasnovana svobodno, z izrazitimi kontrasti tematskih gradiv ter prepleti herojskih in subtilnih, liričnih tem. Delo je ostalo nedokončano in je bilo po skladateljevi smrti objavljeno v uredniški redakciji na podlagi rokopisov.
Variacije na Paganinijevo temo Witolda Lutosłavskega za dva klavirja so nastale med drugo svetovno vojno, med katero je skladatelj priredil okoli 200 skladb za klavirski duo, vendar je ohranjena le ena. Variacije temeljijo na znani temi iz 24. capriccia Niccolà Paganinija. Lutosławski variacijsko obliko obravnava z izrazitim poudarkom na ritmičnih motivih in jasnimi kontrasti. Skladba razkriva povsem samosvoj harmonski svet, ki ga napolnjujejo virtuozne verige akordov, kromatične pasaže in zvočne ploskve. Kasneje je skladatelj Variacije tudi priredil za klavir in orkester, vendar različica za dva klavirja ohranja poseben iskriv dialog.
Variacije na Haydnovo temo, op. 56b Johannesa Brahmsa danes imenovane tudi Variacije svetega Antona, poimenovane po temi »Koral svetega Antona«, na kateri skladba temelji. Variacije so sestavljene iz teme v B-duru, osmih variacij in finala. Preprosto temo nasledijo kontrastne variacije, kjer vsaka razkriva drugačen značaj, barvo in ritmično obdelavo izvirne melodije, z izjemnim občutkom za obliko in orkestracijo. Delo se zaključi z veličastnim finalom v obliki passacaglie, kjer se ponavljajoči basovski vzorec postopno razvija. Skladatelj je napisal tudi različico za orkester, označeno pod opusom 56a, ki je bolj znana in večkrat izvajana.
Urška Grad na svoji umetniški poti že od otroštva prepleta klavir, balet in petje. Nižjo glasbeno šolo je zaključila na GŠ Ljubljana Moste-Polje pri prof. Nani Kure, nato pa je šolanje nadaljevala na Škofijski klasični gimnaziji ter vzporedno na Srednji baletni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je klavirja dve leti učila pri prof. Kaji Lomovšek. Leta 2021 je začela s dodiplomskim študijem klavirja na Akademiji za glasbo Ljubljana pri prof. Tomažu Petraču, magistrsko stopnjo pa opravlja v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Je prejemnica nagrad na domačih in tujih tekmovanjih, nastopila pa je na Klavirskih dnevih Epte Slovenije, koncertih štipendistov Mestne občine Ljubljana, solističnih recitalih na ljubljanskem Magistratu in drugod. Redno se udeležuje poletnih klavirskih seminarjev v Pučišćah, na Braču; tekom študija pa se je izpopolnjevala pri gostujočih profesorjih Sunu Minu Kimu, Macieju Zagorskem in Konstantinu Krasnitskem. Od leta 2020 je štipendistka Mestne občine Ljubljana.
Klavirski duo Deux Légendes sestavljata pianistki Hana Taškov in Marta Langus, študentki trejtega letnika klavirja dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V duu sta začeli delovati leta 2024 pod mentorstvom profesorja Mihe Haasa.
Hana Taškov (2004) je svojo glasbeno pot začela kot učenka violine v Glasbeni šoli Murska, kjer se je hkrati začela učiti tudi klavirja. Šolanje je nadaljevala na oddelku klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu profesorice Lidije Malahotky Haas. Trenutno je študentka tretjega letnika dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu zaslužne profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Na koncertih se predstavlja kot solistka, članica komornih skupin ali korepetitorka, ter redno sodeluje na seminarjih pri priznanih pedagogih in umetnikih, kot so Natalia Trull, Anna Malikova, Vasily Shcherbakov, Ruben Dalibaltayan, Julia Gubaidullina, Aleksandar Serdar, Phillippe Raskin, Christian Tarla, Pablo Galdo, Markus Schirmer in drugi. Njeni najvidnejši dosežki so prvo mesto in prva nagrado v svoji kategoriji na Koroškem klavirskem tekmovanju (2021), kjer je postala tudi absolutna zmagovalka tekmovanja, prvo nagrada in prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu (2022), prvo mesto in druga nagrada na tekmovanju Musica Goritiensis v italijanski Gorici (2022), zlata (2019, 2022) in bronasta (2025) plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG. V letih 2022 in 2025 je izvedla solistična recitala v okviru cikla Ob klavirju
v dvorani Slavka Osterca v Slovenski Filharmonije. Nastopa tudi na festivalih, kot so 24. Memorijal Darko Lukić v Arheološkem muzeju Osijek, klavirski dnevi, ki jih organizira EPTA ipd. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani za izjemne dosežke v času šolanja (2024).
Marta Langus (2004) je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Tržič pri profesorju Sašu Simiću. Leta 2019 je izobraževanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Koper pod mentorstvom profesorice Selme Chicco Hajdin. Trenutno je študentka tretjega letnika dodiplomskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. V času svojega glasbenega izobraževanja se je kot solistka, članica komornih zasedb in korepetitorka predstavila na raznih koncertih in sodelovala pri različnih projektih. Tekom izobraževanja se je udeležila številnih mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih kot so: Tadej Horvat, Denis Masliuk, Konstantin Bogino, Zuzana Niederdorfer, Maciej Zagórski, Aleksander Gadžijev in Konstantin Krasnitski. Udeležila se je številnih tekmovanj na državni in mednarodni ravni. Med najpomembnejše dosežke šteje zlato priznanje in uvrstitev med deset najboljših iz vseh starostnih kategorij na mednarodnem tekmovanju Svirel, leta 2018. Zlato priznanje in prvo nagrado na mednarodnem Koroškem klavirskem tekmovanju, leta 2022. Dve absolutni prvi nadradi na mednarodnem tekmovanju »Giovani talenti« Città Di Gorizia, leta 2023 in 2025 ter absolutna prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Tomaž Holmar, leta 2025.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).