ŠUS II:
Večer novonastalih skladb študentov Akademije za glasbo UL za solo inštrumente in inštrumente v duu s klavirjem

Torek, 19. maj 2026, ob 19.30
Akademija za glasbo UL, Kazina Jazz Club

Študenti komponisti in študenti inštrumentalisti Akademije za glasbo UL

Nastopajoči:
Domen Gvozdanović, kitara
Vitja Kovačevič, kitara
Katja Jazbinšek, flavta
Elza Premrl, violina
Pia Rener, kontrabas
Lenart Gubenšek, klavir
Jakob Korošec, klaviature
Simon Kravos, klavir
Severin Živic, klavir
Gašper Šemrov, tolkala
Marko Zadravec, tolkala

Skladatelji:
Maj Brinovec, Lenja Plajnšek, Jakob Korošec, Simon Kravos, Jan Triler, Lucio Žganec

SPORED:

Jan Triler: Vokaliza
Pia Rener, kontrabas
Severin Živic, klavir

Lucio Žganec: Tri skladbe za flavto in klavir
I. Perpetuum mobile
II. Improvizacija
III. Jazz "bagatela"
Katja Jazbinšek, flavta
Lenart Gubenšek, klavir 

Simon Kravos: Nezdružljiva
Elza Premrl, violina
Simon Kravos, klavir

Maj Brinovec: Mena
Domen Gvozdanović, kitara

Jakob Korošec: Noise
Vitja Kovačevič, električna kitara
Jakob Korošec, klaviature

Lenja Plajnšek: Imbrera
Gašper Šemrov, tolkala
Marko Zadravec, tolkala

Jan Triler (2003) je študent 1. letnika magistrskega študija kompozicije v razredu prof. Dušana Bavdka ter študent 3. letnika dodiplomskega študija sakralne glasbe. Skladba Vokaliza je bila napisana za orgle aprila 2025, leta 2026 pa prirejena za kontrabas in klavir za koncert ŠUS II. Napisana je na istoimensko pesem absurdnega postmodernizma iz cikla Sphenisciformes (2025), ki so ga napisali člani “Družbe prijateljev tonalnega magnetizma”. Skladba predstavi in obdeluje tri značajsko in izrazno različne glasbene strukture, ki se med seboj prepletajo, pred koncem pa se pojavijo skupaj in se nato izgubijo v zvočnem kaosu.

Skladatelj in pianist Lucio Žganec (2003) je magistrski študent kompozicije v razredu prof. Dušana Bavdka. Ukvarja se tudi z jazzom, dirigiranjem in petjem ter za področje klavirja, kompozicije in solfeggia prejema nagrade doma in v tujini. Cikel Tri skladbe za flavto in klavir je nastal februarja 2025 na pobudo flavtistke Maše Jerot, ki ji je delo tudi posvečeno. Tri kontrastne skladbe, ki se med seboj razlikujejo po značaju in zvočnosti, združujejo vplive romantike, impresionizma in jazza; vpliv slednjega je najizrazitejši v zadnji skladbi. Vsaka skladba se v grobem osredotoča na točno določen način igranja flavte, klavir pa ni zgolj spremljava, pač pa je flavti enakovreden.

Simon Kravos (1999) je študent 2. letnika magistrskega študija kompozicije v razredu prof. Dušana Bavdka. V svojih skladbah prvine iz zakladnice evropske in azijske ljudske glasbe nadgrajuje s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami ter s filmsko in popularno glasbo. Violina in klavir sta nezdružljiva instrumenta tako po zvenu kot po trajanju zvoka, glasnosti in artikulaciji. Skladba Nezdružljiva ta kontrast prikaže tako, da vsak instrument igra v tonaliteti, ki mu je najbolj lastna (violina na praznih strunah, klavir pa po črnih tipkah). V srednjem delu se napetost umiri, instrumenta se celo ujameta na unisonu, a se v zadnjem delu "spopad" za kratek čas spet zažene; po višku se s pomočjo malinhoničnih postopov s srednjega dela instrumenta sprijaznita s svojo različnostjo in njun glas ugasne v mirni spravi. Skladba poskuša uprizoriti koncepta nezdružljivosti in bitonalnosti z dostopnim glasbenim jezikom.

Maj Brinovec (2003) je kot skladatelj in saksofonist eden bolj vsestranskih glasbenikov mlajše generacije v Sloveniji. Študira v razredu prof. Vita Žuraja. Brinovčeva glasba sledi spektralni kompozicijski misli, kjer sta v ospredju ton in njegova barva. Beseda mena simbolizira prehod iz enega stanja v drugega in se v sodobnosti ohranjuje v besedni zvezi lunina mena. Mena za kitaro staroslovansko besedo komplementira v dveh parametrih: z rabo mikrotonov in prehajanjem med normalnim ter mehkim pritiskom leve roke; slednji pripomore k nastopu različnih alikvotov.

Jakob Korošec (2002) je študent 1. letnika magistrskega študija kompozicije v razredu prof. Marka Mihevca. Njegov ustvarjalni opus se razpenja med tradicionalnimi in sodobnimi estetikami. Izhaja iz prepričanja, da sta obvladovanje obeh izraznih polj ter preseganje predsodkov do kateregakoli izmed njiju temeljni lastnosti zrelega skladateljskega glasu. V ospredju njegovega zanimanja je raziskovanje razširjenih zvočnih možnosti, zlasti tistih, ki jih v glasbeni prostor vnašajo elektronski instrumenti. Skladba Noise (Hrup) za elektronske klaviature in električno kitaro je nastala v tesnem sodelovanju s kitaristom Vitjo Kovačevićem, ki jo bo skupaj s skladateljem premierno izvedel. Delo presega okvir zgolj zvočne študije hrupa in hrupu sorodnih zvočnosti ter se razvija kot subtilno strukturiran zvočni dialog med izvajalcema. Zasnovano je v obliki vodene improvizacije, ki od glasbenikov zahteva izjemno stopnjo medsebojnega poslušanja, odzivnosti in soustvarjanja, s čimer se vzpostavlja organska zvočna celota, v katero je aktivno vpet tudi poslušalec.

Lenja Plajnšek (2006) je študentka 1. letnika kompozicije v razredu prof. Vita Žuraja. V svojih delih posebno pozornost namenja zvenu instrumentov in barvi zvoka, zanima jo raziskovanje različnih zvočnih možnosti, pri čemer pogosto išče nekonvencionalne načine ustvarjanja zvoka. Skladba Imbrera opisuje neznano pokrajino, v kateri med podobami, ki se prelivajo iz ene v drugo, lebdi nekaj nadvse znanega in obenem nenavadno tujega. Vse se razblinja, vsaka podoba se hitro zabriše, robovi se razkrajajo v svetlobo, kakor da bi jih čas požiral z neskončno hitrostjo. Delci spominov se skušajo povezati v celoto, a vsaka podoba je zgolj kratek trenutek, ki ga prostor ne more zadržati. Nekaj delcev se zlije v pozabljeno pokrajino kakor nikoli posneta fotografija … Barve spominov se prelivajo v nove oblike, zvoki se izgubljajo v tišini. Ko izgine še zadnji fragment, se odpre prehod v nov svet, nedotakljiv, a vendar domač, brez imen in brez obrazov. Zadnji utrip starega sveta se razprši. Spomini, ki so nekoč bili, zdaj ostajajo le še črne sence.

Uredili: Luka Tončič, Brina Podgajski Kampuš, Maj Brinovec

»ŠUS« oziroma »Študenti ustvarjajo skupaj« je novonastali koncertni cikel Akademije za glasbo UL, Študentskega sveta UL AG in Študentske organizacije UL AG. Namen cikla je povezovanje študentov in ustvarjanje novih vezi med študenti različnih smeri s skupnim glasbenim ustvarjanjem. V letu 2026 vsebuje 3 kontrastne dogodke, koncerte, na katerih prestavlja plod ustvarjanja študentov. Drugi koncert cikla bo večer povezovanja študentov skladateljev in študentov inštrumentalistov - večer novonastalih skladb študentov Akademije za glasbo UL za solo inštrumente in inštrumente v duu s klavirjem.

Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka

Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.

Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.

Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@uni-lj.si).