Orkester Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana
Dirigentka: Mojca Lavrenčič
Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Arija »Voi avete un cor fedele«, KV 217
Polona Plaznik, sopran
Mentor: red. prof. Matjaž Robavs
Recitativ in arija grofice E Susanna non vien! iz opere Figarova svatba, KV 492
Neža Vasle, sopran
Mentor: red. prof. Matjaž Robavs
Arija Sesta Deh per questo istante solo iz opere La clemenza di Tito, KV 621
Anja Šinigoj, mezzosopran
Mentorica: izr. prof. Barbara Jernejčič Fürst
Charles Gounod (1818–1893)
Recitativ in arija Margarete Ah! Je ris de me voir iz opere Faust
Neža Vasle, sopran
Mentor: red. prof. Matjaž Robavs
Giuseppe Verdi (1813–1901)
Arija Gilde Caro nome iz opere Rigoletto
Astrid Ana Kljun, sopran
Mentorica: red. prof. Pia Brodnik
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847)
Koncertni skladbi za dva klarineta in orkester št. 1 v F-duru, op. 113
in št. 2 v d-molu, op. 114
Martina Strasser in Julija Vrabec, klarinet
Mentor: red. prof. Jože Kotar
* * * *
Georges Bizet (1838–1875)
Arija Mikaele Je dis que rien m`epouvante iz opere Carmen
Astrid Ana Kljun, sopran
Mentorica: red. prof. Pia Brodnik
Arija Carmen Les tringles des sistres tintaient iz opere Carmen
Anja Šinigoj, mezzosopran
Mentorica: izr. prof. Barbara Jernejčič Fürst
Giacomo Puccini (1858–1924)
Arija Mimi Donde lieta uscì al tuo grido d'amore iz opere La Bohème
Maja Ceglar, sopran
Mentorica: red. prof. Pia Brodnik
Gerónimo Gimenéz (1852–1923)
Poloneza Elene Me Ilaman la primorosa iz zarzuele Seviljski brivec
Polona Plaznik, sopran
Mentor: red. prof. Matjaž Robavs
Gian Carlo Menotti (1911–2007)
Arija Leatitie What a Curse for a Woman is a Timid Man iz opere Zmikavt in stara devica
Maja Ceglar, sopran
Mentorica: izr. prof. Pia Brodnik
Leonard Bernstein (1918–1990)
Arija Kunigunde Glitter and be Gay iz operete Kandid
Astrid Ana Kljun, sopran
Mentorica: izr. prof. Pia Brodnik
WOLFGANG AMADEUS MOZART velja za enega najvplivnejših skladateljev, ki je deloval v obdobju klasicizma. V njegovem opusu najdemo cerkveno, orkestralno glasbo, med katero so najštevilčnejše simfonije, napisal pa je tudi zavidljivo število oper. V recitativu in ariji grofice E Susanna non vien! iz opere Figarova svatba bomo slišali, kako grofica opeva in premišljuje o izgubljeni sreči. Druga arija Voi avete un cor fedele je napisana za lirični sopran in sestavljena iz dveh delov. Drugi del arije izvajalka poje v briljantni koloraturi in zdi se, da ima lik v ariji veliko skupnega z nekaterimi drugimi ženskimi liki v Mozartovih operah, kot sta Despina, cinična služkinja v Cosi fan tutte in Marcellina v Figarovi svatbi. Sesto čaka na smrtno obsodbo. V ariji Deh, per questo instante solo iz opere La clemenza di Tito se Sesto spominja Titusa, kako rad ga je imel, obenem pa se počuti krivega, ker je izdal.
Francoski skladatelji in dirigent CHARLES GOUNOD je najbolj znan po svojih operah Romeo in Julija ter Faust. Opera govori o ljubezenskem odnosu med Margaret in Faustom, njunimi tragičnimi zapleti in posledicami, ki jih prinese ljubezenska zveza. Recitativ in arija Margarete Ah! Je ris de me voir iz opere Faust govorita o bleščečem nakitu, ki ga Margareta dobi v dar od zaljubljenega Fausta.
Italijanski skladatelj GIUSEPPE VERDI velja za enega najpomembnejših opernih skladateljev glasbene romantike. Eno vidnejših del je nedvomno njegova opera Rigoletto, ki jo uvrščamo v sam vrh Verdijevega ustvarjanja. V ariji Caro nome Gilda izraža svojo milino in preprostost. Arija se začne z nežno melodijo v flavti, ki jo nato prevzame solistka. Miren tempo, padajoče fraze in poudarki na besedah »desir« (želja) in »sospir« (vzdih) nakazujejo, da Gilda z veseljem poje s svojimi novimi čustvi.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY skladatelj, pianist in organist, je predstavnik nemškega romantičnega obdobja v glasbi. Koncertni skladbi za dva klarineta (v originalu za klarinet ter basetni rog) in orkester sta bili napisani za slavnega nemškega virtuoza Heinricha Josepha Baermanna in njegovega sina Carla. Obe skladbi vsebujeta Mendelssohnov značilen fluidni liricizem in živahno ter duhovito prepletanje tem. Deli predstavljata stalnico na repertoarju študentov klarineta.
GEORGES BIZET velja za izjemno uspešnega francoskega skladatelja, ki ga večina pozna kot opernega skladatelja, predvsem zaradi opere Carmen. Dobro oblikovani značaji in tragičnost zgodbe predstavljajo prepričljiv temelj za oblikovaje estetsko dovršenega dela. Španski ritmi in ciganska melodika zarišejo okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati. V ariji Je dis que rien ne m'épouvante se Carmen prepričuje, da je ni strah, da je močna ženska. Globoko v sebi se zaveda, da je strah prisoten, zato prosi Boga, da ji da poguma in jo varuje. V drugi ariji Les tringles des sistres tintaient Carmen s svojim ciganskim temperamentom zapeljuje in zabava Zuningo ter ostale častnike v gostilni.
GIACOMO PUCCINI, italijanski operni ustvarjalec, ki ga mnogi označujejo za Verdijevega naslednika, je z opero La bohème ustvaril presunljivo glasbeno ilustracijo življenja pariških boemov, polno upov, sanj, radosti in razočaranj. Opera velja za Puccinijevo najboljše delo. V ariji Donde lieta uscì al tuo grido d'amore Mimi z zlomljenim srcem objokuje dejstvo, da se bliža njena smrt.
Španski skladatelj in dirigent GERÓNIMO GIMENÉZ je napisal delo Me llaman la primorosa. V polonezi Elene iz zarzuele Seviljski brivec se občutiti španski temperament. Prepletena je z nizom okraskov, ki od solistke zahteva fleksibilnost glasu, zagotovo pa pride v ospredje tudi razpon solistke, ki ob koncu poloneze navdušence visokih tonov ne pusti ravnodušne.
Zmikavt in stara devica je opera izvrstnega italijansko-ameriškega skladatelja GIANA CARLA MENOTTIJA. Duhovita zgodba govori o tem, na kako tankem ledu stojijo moralna načela. Leatitio, hišno pomočnico pri gospodični Todd skrbi, da bi postala »stara devica« kot njena delodajalka. Prihod popotnika Boba, ki se pojavi na vratih, pripelje gospodično Todd in Leatitio do nepremišljenih dejanj. Letitia v ariji What a Curse for a Woman is a Timid Man preverja stanje svojega srca.
Ameriški skladatelj, dirigent in pianist LEONARD BERNSTEIN je bil eden bolj nadarjenih in uspešnih glasbenikov v ameriški zgodovini. Njegov skladateljski opus zajema simfonično, zborovsko, komorno glasbo, skladbe za klavir, prav tako pa je bil izvrsten pri pisanju filmske glasbe, muzikalov, opere in operet. V času, ko je bil glasbeni direktor Newyorških filharmonikov, je napisal svojo prvo opereto z naslovom Kandid. Prvič je bila izvedena leta 1956 in kljub temu, da prvi odzivi po premieri niso bili pozitivni, je opereta zaradi kvalitetne glasbe in odličnega gledališkega šova postala zelo priljubljena.
Tina Lahne
POLONA PLAZNIK je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej pri prof. Dušanki Simonović in nato pri prof. Janku Potočniku. Skozi vsa leta je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih. Program je uspešno zaključila leta 2015. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka 1. letnika magistrskega študija pri prof. Matjažu Robavsu. Svoja glasbena obzorja si je širila tudi z igranjem orgel na glasbeni šoli v Velenju. Na tekmovanju TEMSIG je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 pa srebrno priznanje in 3. nagrado. V letu 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru usvojila zlato priznanje in 2.nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. V letih šolanja se je udeležila seminarjev priznanih profesorjev petja, kot so Matjaž Robavs, Vlatka Oršanić, Charlotte Lehmann, Martha Guth.
NEŽA VASLE je študentka tretjega letnika dodiplomskega študija solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Matjaža Robavsa. Kot dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je pod mentorstvom prof. Edite Garčević Koželj prejela zlato plaketo na mednarodnem pevskem tekmovanju Lazar Jovanović v Srbiji in tekmovanju Bruna Špiler v Črni Gori. Leta 2016 je na državnem tekmovanju TEMSIG prejela zlato plaketo in tretjo nagrado, leta 2019 pa zlato plaketo in prvo nagrado. Leta 2018 je na mednarodnem pevskem tekmovanju IMMCC v Mariboru prejela prvo nagrado ter prejela štipendijo na festivalu Oper-Oder Spree v Nemčiji. Januarja 2018 je izvedla recital v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Kot solistka je sodelovala z orkestrom SNG Opera in balet Maribor, orkestrom Akademije za glasbo ter simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik. Je članica vokalno instrumentalne skupine Ridiamo. Od leta 2013 je štipendistka Mestne občine Ljubljana.
MAJA CEGLAR je po končanem študiju psihologije in uspešno opravljeni maturi iz glasbe, študij petja nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. Pije Brodnik. Junija 2018 je z odliko magistrirala, za svoje delo pa je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na koncertnih in opernih odrih. Redno nastopa doma in v tujini ter dosega visoke uvrstitve na državnih in mednarodnih tekmovanjih, predstavlja pa se tudi s samostojnimi recitali. Njen repertoar zajema tako sakralno, kot posvetno glasbo. Na opernem področju so njene vidnejše vloge Grofica (Figarova svatba, W. A. Mozart) s katero je tudi debitirala na odru Ljubljanske opere v okviru opernega studia, Guvernanta (Obrat vijaka, B. Britten), 2. dama (Čarobna piščal, W. A. Mozart), Komornica (Macbeth G. Verdi) in Vrabec (Brundibar, H. Krása). Bila je tudi prejemnica štipendije za nadarjene dijake in študente, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana. Aktivna tudi na pedagoškem področju.
ANA ASTRID KLJUN je študentka drugega letnika magistrskega programa Petje, pri redni profesorici Piji Brodnik ter študentka tretjega letnika harfe, pri profesorici Mojci Zlobko Vajgl. Pod mentorstvom prof Pie Brodnik se je v študijskem letu 2016 udeležila tekmovanja TEMSIG. Na regijskem nivoju je osvojila zlato priznanje, na državnem pa bronastega. Nastopila je tudi v otroški operi Brundibar pod taktirko Simona Dvoršaka in spremljavi Orkestra Akademije za glasbo. Nastopila je v muzikalu My Fair Lady, režiserja Horsta Zandra, ob spremljavi Orkestra Škofijske gimnazije Ljubljana in pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika. Igrala je glavno vlogo Elize Doolittle. Je prejemnica šrevilnih domačih in mednarodnih harističnih tekmovanj. Udeležila se je seminarjev harfe pri profesorjih, kot so Diana Grubišić, Karen Vaughan, Irina Zhingg, Isabella Perrin, Stephen Fitzpatrick, Sirin Pancaroglu, Marie Pierre Langlamet. V letošnjem študijskem letu je uspešno opravila Avdicijo za solo z orkestrom v monooperi Človeški glas Francisa Poulenca.
ANJA ŠINIGOJ je začela z učenjem petja v razredu Tatjana Vasle, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Leta 2013 je na TEMSIG-u prejela zlato plaketo, leta 2016 pa zlato plaketo in 2. nagrado. Na mednarodnih tekmovanjih je prejela nekaj zlatih plaket, na mednarodnem tekmovanju IMMCC Maribor pa je leta 2018 prejela 1. nagrado in zlato plaketo, leta 2019 pa srebrno plaketo na TEMSIG-u. Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Trenutno poje v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana in je članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije ter Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana.
JULIJA VRABEC je pričela študij klarineta z osmimi leti pod mentorstvom prof. Boruta Vatovca v Kopru in nadaljevala študij na Umetniški gimaziji Koper. Dokončala je dodiplomski študij na Akademiji za glasbo Ljubljana pri prof. Jože Kotarju in s prihajajočim šolskim letom nadaljuje svoj magistrski študij na Konservatoriju italijanske Švice v Luganu. V času svojega študija je dosegla visoke rezultate na mednarodnih in državnih tekmovanjih. kot so Temsig, Carlino, Emona, Krško, Euritmia in Svirel. Kot solistka in komorna glasbenica je sodelovala na svetovnih glasbenih dnevih 2015, festivalu Opera in šampanjec, festivalu Slowindove pomladi, Lent, Imago, GM odru Slovenija, ciklov glasbene mladine v Ljubljani, ciklu Mladi Virtuozi, Branimir Slokar Academy, Biennalu sodobne glasbe Koper in Festivalu Ljubljana. Nastopila je tudi z Mozartovim Koncertom za klarinet kot solistka z orkestrom SNG Maribor v okviru koncertnega cikla Akademije za glasbo Ljubljana in je članica kvarteta A vista, s katerim so nastopili v Cankarjevem domu, Dvorani Marijana Kozine v Slovenski filharmoniji, Festivalu Imago, Festivalu Lent in drugih koncertnih ciklih. Kot substitut je sodelovala v projektih orkestra RTV Slovenija, Orkestra Slovenske filharmonije in orkestra Leonore Pistoia, prav tako je bila članica Mediteranskega mladinskega orkestra, LIO orkestra in SJSO orkestra.
MARTINA STRASSER je začela igrati klarinet s šestimi leti pri profesorici Moniki Korbar. Leta 2010 se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana in od leta 2014 študentka Akademije za glasbo Ljubljana v razredu prof. Jožeta Kotarja. V letu 2017/18 je bila tudi učenka na akademiji Scatola sonora v razredu Calogera Palerma v Rimu. Vsa leta se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj (TEMSIG, Emona, Davorin Jenko, Citta di Carlino, Krško), na katerih je med drugim sedemkrat dosegla 100 točk ter prejela kar nekaj zlatih in srebrnik plaket. Bila je solistka s Simfoničnim orkestrom KGBL, s kvartetom A vista pa imela koncerte v okviru festivala Lent in Imago Sloveniae, Glasbene mladine Ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, Nei suoni dei Luoghi, ter septembra 2016, s skupino Microsonus, na Svetovnih glasbenih dnevih v Ljubljani. Je članica Simfoničnega orkestra Cantabile in Mladi dunajski filharmoniki, ter med drugim sodeluje tudi z Orkestrom slovenske policije, Slovensko filharmonijo in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Leta 2016 je igrala v simfoničnem orkestru LIO in septembra imela čast sodelovati s Simfoničnim orkestrom Concertgebouw, v okviru projekta Side by side, pod taktirko Daniela Gattija.