Magistrski koncert: Blaž Ogrič, rog

16.09.2021
17:30
Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca
MAGISTRSKI KONCERT
Blaž Ogrič, rog

Maja Klinar, klavir

Gostje:
Komorni orkester,
Schaka Brass

Mentor: red. prof. Boštjan Lipovšek


SPORED:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Koncert za rog št. 1 v D-duru, K. 412
I. Allegro
II. Rondo (Allegro)

Ferdinand Ries (1784–1838)
Sonata za rog v F-duru, Op. 34
I. Larghetto – Allegro molto
II. Andante
III. Rondo. Allegro

Uroš Krek (1922–2008)
Koncert za rog in godala
I. Andante semplice - Moderato Assai
II. Lento
III. Vivo

Michael Kamen (1948–2003)
Kvintet



K SPOREDU

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) velja za enega najbolj nadarjenih glasbenikov v zgodovini klasične glasbe. Že pri štirih letih ga je oče začel poučevati klavir, s petimi leti je skladal koncerte, pri osmih pa je že napisal svojo prvo simfonijo. Njegov opus zajema koncerte, simfonije, opere, maše, oratorije, komorno glasbo in drugo. V zrelem obdobju je Mozart opustil značilnosti galantnega in čustvenega sloga ter se popolnoma ravnal po vzorih klasične mannheimske šole, zato je postal njegov izraz bolj dinamičen, glasba pa vse bolj dramatična. Koncert za rog št. 1, K. 412 je tako kot ostale tri koncerte za rog napisal v zadnjem obdobju svojega življena, leta 1791. Vsi koncerti so bili napisani za njegovega prijatelja, rogista Josepha Leutgeba. Pri prvem koncertu je Mozart zapisal part za rog v celoti, nikoli pa ni dokončal orkestracije. Leto kasneje je Mozartov učenec Franz Xaver Süssmayr koncert, ki vključuje zgolj dva stavka, dokončal.

Nemški skladatelj Ferdinand Ries (1784–1838) je sprva nekaj časa študiral pri Petru von Winterju v Münchnu, nato pa odšel na Dunaj, kjer je hodil na ure klavirja k Ludwigu van Beethovnu. V času svojega življenja je slovel predvsem kot odličen pianist in se uveljavil kot odličen interpret Beethovnove glasbe. Najpomembnejši mejnik v njegovi karieri je bilo obdobje, ko je bival v Londonu in bil leta 1815 imenovan za direktorja Londonske filharmonične družbe. Poleg simfonij, violinskega in klavirskih koncertov, oper ter številnih drugih del je napisal tudi Koncert za dva roga v F-duru ter Sonato za rog v F-duru. Slednja je po strukturi in značaju zelo podobna Beethovnovi sonati op. 17. Obe sta napisani v pozno klasicističnem slogu ter od izvajalca zahtevata natančnost in fleksibilnost.

Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo in zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani Uroša Kreka (1922–2008) uvrščamo med osrednje osebnosti slovenske glasbe druge polovice 20. stoletja. Študij kompozicije je končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je bil od leta 1968 do 1982 zaposlen kot profesor za kompozicijo in teoretične predmete. Pred tem je bil glavni urednik glasbenega programa na Radiu Ljubljana in znanstveni sodelavec ljubljanskega Glasbenonarodopisnega inštituta. Deloval je kot dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, leta 1985 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in kasneje član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu ter več let deloval tudi kot predsednik Društva slovenskih skladateljev. Njegov Koncert za rog in godala je nastajal v letih od 1960 do 1962. Napisal ga je za rogista Jožeta Falouta, ki je delo prvič izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije v Zagrebu. V delu je moč čutiti navezo na neoklasicistično glasbeno izročilo in ekspresio-nizem.

Ameriški skladatelj, aranžer in dirigent Michael Kamen (1948–2003) se je pri dveh letih naučil igrati na klavir, kasneje pa zaključil študij klasične glasbe na newyorški Juilliard School of Music. Njegov opus sestavljajo predvsem aranžmaji pop, rock in filmske glasbe, nekaj pa je tudi del, ki jih umeščamo na področje umetnostne glasbe. Med slednje sodi skladba Kvintet, ki jo je Kamen napisal za priznani trobilni kvintet Canadian Brass leta 2002. Emocionalno in s toplino skladateljevih filmskih partitur prežeto skladbo začne rog z lirično temo, nadaljuje pa bogata melodična invencija, ki glasbenikom ponuja obilo možnosti za muziciranje.

BLAŽ OGRIČ
Blaž Ogrič se je rog začel učiti na Glasbeni šoli v Idriji pri prof. Neži Gruden. Šolanje je nato nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Primoža Zemljaka, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku.
Svoje glasbeno znanje je nadgrajeval tudi na seminarjih pri drugih priznanih profesorjih, kot so Radovan Vlatković, Dale Clevenger, Will Sanders in drugi. Igral je z odličnimi mednarodno uveljavljenimi dirigenti, med katerimi so Nevill Marriner, Daniel Harding, Christoph Eschenbach ter mnogi drugi.
Leta 2019 je v sklopu cikla Mozartine kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pri izvedbi prvega Mozartovega koncerta za rog in prejel številne pozitivne kritike. V istem letu je nastopil tudi s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedel Koncert za rog št. 1 Richarda Straussa.
Je dobitnik številnih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Poleg drugih priznanj je prejel tudi Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole ter Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Na vrh