MAGISTRSKI KONCERT
»Mlado brezje v mesečini«

Vokalna skupina Lan
Mladinska vokalna skupina Lan
Ad hoc tamburaška skupina, umetniški vodja Anton Grahek

Katja Stariha, zborovodkinja

Mentor: red. prof. Sebastjan Vrhovnik

Spored

Vokalna skupina Lan

MARGETA SE RAZPLETA
po zapisu iz Špehárjev

TANKA MALA KONOPLJICA
po zapisu iz Dalnjih njiv

IZRASLA JE KONOPLJICA 
po zapisu s Preloke

TUKAJ JESO LEPI DVORI
po zapisu iz Adlešičev

JEZUS PO GORI HODIJO
po zapisu iz Drašič

LEPI JOŽE BÓGA MOLI
po zapisu s Krašnjega vrha

prir. Emil Adamič (1877–1936)
O KRESU
belokranjska ljudska
    


            ***

Mladinska vokalna skupina Lan

Karol Pahor (1896–1974)
B. Račič po zapisu iz Adlešičev

    TANCAJ, TANCAJ, ČRNI KOS
    KATARINA VOZI
    MATI PEČE KRUH

Andrej Kunič, klavir

            ***

Vokalna skupina Lan

SVI SU VENCI VELI
po zapisu iz Predgrada ob Kolpi

prir. Danilo Bučar (1896–1971)
SVETI SE BELI DAN 
črnomaljska ljudska

prir. Jakob Jež (1928–2022)
IGRAJ KOLCE
belokranjska ljudska

prir. Ambrož Čopi (1973) 
SE TIČICE LEPO POJO
po zapisu iz Adlešičev v Beli krajini

prir. Uroš Krek (1922–2008) 
AJ, ZÈLENA JE VSA GORÁ 
belokranjska ljudska

prir. Helena Vidic Lesjak (1987)
LJUBEZENSKE 
po belokranjskih ljudskih motivih

Matija Krečič (1988)
BELOKRANJSKA DEKLICA
O. Župančič

    
K sporedu

Na Ivanje, kresni večer so se v Beli krajini zbirala dekleta – kresnice, v belih nošah. Hodile so od doma do doma in z obrednim kresnim petjem voščila srečo, zdravje in dobro letino. Uvod v nocojšnji koncert izhaja prav iz tega starodavnega izročila. Uvodna skladba Margeta se razpleta v solistični izvedbi, nas bo najprej popeljala v zvočni svet belokranjskih kresnih pesmi – posebne zvrsti ljudskega petja, ki se je ohranila zgolj na območju Bele krajine. Zanje je značilna posebna oblika pretekanja, antifonalni način petja, v katerem se izmenjujeta dve pevski 
skupini, pesmi pa si sledijo brez prekinitev kot nepretrgan zvočni tok, ki poudarja njihovo obredno funkcijo. V izročilu je pevke varoval in spremljal godec z dvojnicami, katerih improvizirana igra ni bila ritmično ali tonalno vezana na petje. Godcu se bodo pridružile pevke z enoglasno Tanka mala konopljica, sledili bosta dvoglasna Izrasla je konopljica in triglasna Tukaj jeso lepi dvori. V nadaljevanju bosta zazveneli še Jezus po gori hodijo in Lepi Jože boga moli. Prvi sklop koncerta bodo pevke sklenile s priredbo E. Adamiča (1877–1936) – O kresu, v kateri bo izražena prošnja »Daj nam Bože, dober večer« – vzklik, ki bo sklenil prvi sklop in nas popeljal v nadaljevanje koncerta.

Karol Pahor (1906–1974), skladatelj, dirigent in pedagog, je pomembno zaznamoval slovensko zborovsko ustvarjanje, zlasti na področju umetne predelave ljudskega izročila. Po drugi svetovni vojni se je njegovo zanimanje osredotočilo predvsem na ljudsko glasbo, kar se odraža tudi v zbirki 30 belokranjskih otroških pesmi za otroški glas ali enoglasni otroški zbor s klavirjem, izdani leta 1966. Besedila so vzeta iz zbirke Belokranjske otroške pesmi Boža Račiča (1887–1980), učitelja, zborovodje in zbiralca ljudskega gradiva iz Adlešičev. Pesmi iz zbirke, kot so Tancaj, tancaj, črni kos, Katarina vozi in Mati peče kruh, so oblikovno preproste, igrive in izrazito narečne, Pahor pa jim je z občutljivo glasbeno obdelavo vdahnil jasno umetniško obliko. Te tehnično dostopne in izrazno učinkovite skladbe še danes predstavljajo dragocen del slovenskega zborovskega repertoarja.
Belokranjska ljudska pesem Svi su venci veli sodi v nabor tistih ljudskih pesmi, ki jih pogosto povezujemo s prekmurskim ljudskim izročilom. Pesem je skozi čas doživljala številne različice, za belokranjsko različico pa je značilna homofona, akordična tekstura, ki temelji na ljudski harmonizaciji ter vlogi pedalnega tona, nad katerim se gibljeta zgornja glasova.

Danilo Bučar (1896–1971) je bil skladatelj, dirigent in zborovodja, znan predvsem po zbiranju in priredbah ljudskih pesmi Bele krajine. Ustvarjal je zborovske skladbe, samospeve in orkestralna dela, med katerimi izstopajo Belokranjske pisanice in Žumberška rapsodija. Pomemben je bil tudi kot mentor in zborovodja ter je prispeval h glasbeni kulturi Bele krajine s priredbami njenih ljudskih pesmi. Njegova priredba skladbe Sveti se beli dan za ženski zbor je nastala leta 1947.

Jakob Jež (1928–2022) je bil slovenski skladatelj, pedagog, predavatelj, mislec, urednik revije Grlica in član skladateljske skupine Pro musica viva. Skladba Igraj kolce za ženski zbor je priredba belokranjskega ljudskega napeva, ki ga je skladatelj oblikoval v živahno zborovsko skladbo. Napisana je bila leta 1966 in ima pomembno mesto v slovenski zborovski praksi, saj se redno pojavlja v programih mladinskih in ženskih zborov ter pedagoških zbirkah za zborovsko izobraževanje.

Ambrož Čopi (1973) je skladatelj, pedagog in zborovodja, avtor številnih zborovskih del in umetniških priredb ljudskih pesmi. Vodil je ugledne zbore, med njimi Komorni zbor KGBL in APZ Univerze na Primorskem, s katerimi je dosegel vrsto državnih in mednarodnih nagrad. Ena njegovih belokranjskih priredb je skladba Se tičice lepo pojo, ki je v sklopu Svatskih pesmi vključena v zbirko  So ptičice še snivale, izdano leta 2008. 
Uroš Krek (1922–2008) je bil ugleden slovenski skladatelj, teoretik in pedagog. Njegovo ustvarjanje obsega širok razpon slogov, od neoklasicizma do ekspresionizma, pri čemer je v svojo glasbo pogosto vključeval elemente ljudske  glasbene dediščine, zlasti iz Bele krajine. Deloval je kot urednik na Radiu Ljubljana, kjer je zasnoval cikel Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter zanj napisal uvodno orkestralno skladbo Avizo, ki temelji na motivu belokranjske plesne pesmi Aj, zèlena je vsa gorá. Skladba Aj, zèlena je vsa gorá predstavlja preplet ljudske melodike in umetniške obdelave, v kateri se pristna zvočna preprostost povezuje z izrazno in oblikovno poglobljenostjo.

Helena Vidic Lesjak (1987) je slovenska skladateljica, dirigentka ter profesorica solfeggia na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Njeno ustvarjanje obsega orkestralna, komorna, solistična in vokalna dela. Delovala je kot dirigentka Tamburaškega orkestra Šmartno in je dobitnica številnih priznanj na področju tamburaške glasbe. Cikel Ljubezenske po belokranjskih ljudskih motivih je nastal leta 2024 za Vokalno skupino Lan in tamburaški orkester. Avtorica je uglasbila štiri belokranjske ljudske napeve: Jaz sem mala golobičica, ti si moj golobček, Dober večer, stara majko, Tribučko kolo in Djačenje, ki jih v ciklu citira ali svobodno preoblikuje ter povezuje v sodobno umetniško celoto. 

Matija Krečič (1988) je slovenski violinist, skladatelj in aranžer, ki ustvarja na področju klasične, jazzovske in etno glasbe. Kot izvajalec in avtor redno sodeluje z Magnificom, Tomažem Hostnikom, zasedbo Momento Cigano in drugimi.  Ustvaril je glasbo za več kratkih filmov in gledaliških predstav. Skladba Belokranjska deklica je nastala leta 2024 za ženski zbor SSA in tamburaški orkester, na besedilo belokranjskega pesnika Otona Župančiča. Gre za lirično zborovsko skladbo s poudarjeno barvno razširitvijo v tamburaški orkestrski zasedbi.