Magistrski koncert: Nace Kogej, saksofon

23.09.2020
15:00
Velika dvorana Palače Kazina

MAGISTRSKI KONCERT

Nace Kogej, saksofon

Pri klavirju: Sae Lee, viš. str. sod.

Mentor: Miha Rogina, izr. prof.

Jazz trio:
Matic Štemberger – klavir
Ilj Pušnik – kontrabas
Primož Podobnik – bobni

 

Spored

 

Piet Swerts

KLONOS za altovski saksofon in klavir

 

Nikolai Kapustin

KONCERT za altovski saksofon, Op. 50

Lento-Slowly-Allegro molto

 

* * *

 

Christian Lauba

ETUDA št. 11 – STAN

 

Edison Denisov

SONATA za altovski saksofon in klavir

3. stavek - allegro moderato

 

Phil Woods

SONATA za altovski saksofon in klavir

I.     /
II.   Slowly
III.  Medium fast
IV.  Freely - fast

 

Piet Swerts (1960) je študiral je klavir, kompozicijo in dirigiranje na inštitutu Lemmens v Leuvnu (Belgija), kjer je prejel številne nagrade. Njegov celotni opus obsega preko 200 del za orkester, solo inštrumente, komorne zasedbe, solo petje in klavir. Za saksofon je napisal še koncert za altovski saksofon in orkester, z naslovom Kotekan. Klonos je virtuozna skladba, sestavljena iz treh delov. Prvi del je energičen in ritmično zahteven za izvajalca. Sledi umirjen, vendar dramatičen srednji del. Tretji del skladbe je repriza, ki je še bolj virtuozna od ekspozicije. Klonos v grškem jeziku pomeni nevrološko stanje, ki povzroča nehoteno krčenje mišic, kar rezultira nekontrolirane, tresoče, pogosto ritmične gibe prizadete osebe. Prispodobo in posledično idejo za skladbo je skladatelj dobil, ko je opazoval free-jazz saksofoniste med igranjem, saj so ga njihovi gibi spominjali na omenjeno bolezen.

Nikolai Kapustin (1937), se je rodil v Gorlovki v Ukrajini. Klavirja se je začel učiti pri sedmih letih. Pri štirinajstih letih se je družina preselila v Moskvo, kjer je študiral klavir pri Avrelianu Rubbakhu, nato pa v razredu znanega profesorja Alexandra Goldenmweiserja na Moskovskem Konservatoriju, kjer je izpopolnil svoje igranje klasične glasbe. V študentskih letih se je navdušil nad jazz glasbo in napisal prva dela, ki so vključevala jazz elemente. Po diplomi se je pridružil Oleg Lundstrem jazz orkestru, s katerimi je kot pianist sodeloval enajst let.

Leta 1980 je postal član združenja skladateljev Sovjetske zveze. Njegove kompozicije obsegajo dela za orkestre, big bande, koncerte za klavir in solo inštrumente.

Koncert za altovski saksofon, op. 50 spada v t.i. cross-over glasbo, z veliko jazz elementi. Prvi stavek se začne precej klasično, nato pa preide v »swinging« del, kjer je izpisana jazz improvizacija z dodano artikulacijo.

Christian Lauba (1952), je francoski skladatelj tunizijskih korenin. Glasbo je študiral na konservatoriju v Bordeauxu. V začetkih svoje skladateljske kariere je sodeloval s saksofonistom Jean-Marie Londeixom. Napisal je dela za saksofon, ki vključujejo progresivne tehnike igranja, kot so slap, krožno dihanje, multifoni in altissimo register. Od leta 1992 je napisal 32 etud za saksofon, ki so med saksofonisti standardni repertoar. Etuda STAN je hommage jazzovskemu saksofonistu Stanu Getzu. Napisana je za baritonski saksofon in posnetek. Vključuje progresivne tehnike igranja saksofona kot so slap, bisbigliando in multifoni.

Edison Denisov (1929-1996) se je rodil v sibirskem kraju Tomsk. Sprva je študiral matematiko, nato se je posvetil študiju kompozicije. Študiral je pri priznanem skladatelju in pianistu Dimitriju Šostakoviču. Bil je zelo kritiziran s strani Združenih skladateljev Sovjetske zveze, češ da piše pod močnim vplivom zahoda in da se preveč zanaša na znanje in ne na kreativnost. Kljub temu se je dokazal z mnogimi deli.
Sonata za altovski saksofon in klavir je bila napisana za Jean-Marie Londeixa leta 1970. Ima tri stavke: Allegro, Lento in Allegro moderato. Čeprav stavki niso napisani v tradicionalni sonatni obliki, so vendarle standardno strukturirani. V tretjem stavku se pojavljajo elementi, ki se jih uporablja v jazz glasbi. V celoti precej spominja na free jazz glasbo.

Phil Woods (1931-2015) je bil ameriški jazz saksofonist, klarinetist in skladatelj. Pri dvanajstih je od strica nepričakovano podedoval alt saksofon. Kljub maminemu negodovanju je Woods odšel na nekaj lekcij saksofona in takrat, kot je sam kasneje dejal, se mu je življenje spremenilo. Študiral je pri odličnem jazz pianistu in skladatelju Leonardu Tristanu na Manhattan School of Music in na Juilliard School. V 50-ih letih je ustanovil lastno zasedbo. Na povabilo Quincy Jonesa je na svetovni turneji spremljal velikega trobentača Dizzyja Gillespieja. Ker je bil dober in hiter saksofonist kot Charlie Parker, so ga poimenovali, tako kot Adderleya, »New Bird«.
Sonata za altovski saksofon in klavir, je lep primer cross-over stila glasbe, saj skladatelj dobro zajame lastnosti klasične in jazz glasbe. Uporabljene so izvajalske tehnike kot bigbigliando, slap, multifoni, altissimo register.

Nace Kogej (1994) se je začel učiti saksofon s sedmimi leti na Glasbeni šoli v Idriji nato pa se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Rekom šolanja na konservatoriju je na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal odlične rezultate. Leta 2013 je maturiral v razredu profesorice Betke Bizjak Kotnik. Letos zaključuje magistrski študij saksofona v razredu izr. prof.  Mihe Rogina na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na seminarjih pri priznanih svetovnih profesorjih, kot so Jean-Denis Michat, Nicolas Prost, Phillipe Geiss, Koryun Asatryan Sodeluje z različnimi orkestri, med njimi tudi z Orkestrom Slovenske policije, kjer je od leta 2017 stalno zaposlen.

Na vrh