Magistrski koncert: Peter Lacković, oboa

23.09.2020
10:00
Velika dvorana Palače Kazina

MAGISTRSKI KONCERT
Peter Lacković, oboa

Strok. sod. Nika Tkalec, klavir
Strok. sod. Beata IIona Barcza, klavir


Mentor
izr. prof. Matej Šarc


Spored


Gilles Silvestrini (1961*)
PET RUSKIH ETUD ZA SOLO OBOO

IV. Hommage à Prokofiev


Darius Milhaud (1892- 1974)
SONATINA ZA OBOO IN KLAVIR

I. Avec charme et vivacité
II. Souple et clair
III. Avec entrain et gaîte


Nina Šenk (1982*)
IMPETUS ZA OBOO IN KLAVIR


Jean Michel Damase (1928- 2013)
TRIO ZA FLAVTO, OBOO IN KLAVIR

I. Molto moderato
II. Allegretto con spirito
III. Allegro scherzando
IV. Moderato

Flavta: Laura Felicijan


Bohuslav Martinů (1890- 1959)
KONCERT ZA OBOO

I. Moderato
II. Poco Andante
III. Poco allegro


K sporedu


Gilles Silvestrini (1961*) rojen v majhnem mestu Givet je francoski skladatelj sodobne glasbe kot tudi oboist. Študij oboe je obiskoval na Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Paris, kjer je leta 1985 prejel prvo nagrado za oboe, od leta 1986 do 1988 pa je študiral tudi kompozicijo na Ècole Normale de Musique. Njegova dela za oboo se pogosto uporabljajo v tekmovalne namene, kot tudi za sprejemne izpite, oziroma avdicije za nekatere najprestižnejše univerze in konservatorije po svetu, vključno s Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Lyon in Paris. Pet ruskih etud za solo oboo je bilo napisanih v čast petim znanim ruskim skladateljem. Vsaka izmed njih zahteva hitrost in fleksibilnost igranja na oboo, kot tudi občutek za melodijo. Etuda Hommage à Prokofiev ima zraven dodano pripombo ou volteface (preobrat), pri kateri lahko zaznamo hitro spremembo melodij in ritmičnih tekstur.


Darius Milhaud (1892-1974) je eden izmed najbolj pomembnih začetnikov in skladateljev neoklasicizma 20. stoletja. Rodil se je v Aix-en Provence družini judovskega porekla. Raznolikost je v njegovem življenjskem in glasbenem razvoju imela veliko vlogo, tudi sam je vedno poudarjal svojo bogato (etnično) identiteto: judovsko, francosko in provansalsko. V uvodnih stavkih svoje avtobiografije se je opisal kot »un Français de Provence et de religion israélite«.
Najpogostejša lastnost njegovega glasbenega jezika je politonalnost (hkratna uporaba več tonskih centrov). Bil je eden prvih, ki se je poglobil v uporabo različnih tolkal, jazza in naključnih oz. aleatoričnih tehnik, v njegovi glasbi lahko zasledimo veliko izpovednih, liričnih delov, ki so prežeti z bogato in zapleteno uporabo različnih harmonij. Skladateljev opus obsega več kot 430 del. Napisal je 9 oper, 12 baletov, 12 simfonij (poleg 6 komornih simfonij), 6 klavirskih koncertov (klavirski koncert, op. 228 je dvojni koncert), 18 godalnih kvartetov, filmsko in radijsko glasbo ter približno 400 skladb v skoraj vseh zasedbah in oblikah. Sonatina za oboo in klavir je bila napisana leta 1954 v samo trinajstih dneh posvečeno priznanemu oboistu in pedagogu Louisu Wannu, ki ga je premierno izvajal 15. novembra istega leta. Strokovno gledano je delo zelo zapleteno, saj vsebuje veliko novih kompozicijskih tehnik, ki dovoljujejo večjo barvno in ritmično izraznost. Harmonično gledano je v ospredju uporaba celotonske lestvice ter popolne kvinte, ki sta glavna gradnika intervala.


Nina Šenk (1982*) je slovenska skladateljica, ki se je po študiju kompozicije pri Pavlu Mihelčiču v Ljubljani preselila v Dresden, kjer je opravila podiplomski študij pri Lothar Votigländerju. Leta 2008 je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Münchnu v razredu Matthiasa Pintschera tudi magistrirala. Je prejemnica Prešernove nagrade, njena dela so izvajana na številnih pomembnih festivalih kot so BBC Proms, New York Philharmonic Biennial, Salzburger Festspiele, Young Euro Classic Berlin, itd.
Impetus za oboo in klavir je bil sprva napisan za saksofon, kasneje pa še za oboo. Prvi stavek je napisan za solo oboo, kateri se v naslednjih stavkih pridruži še klavir. V delu je uporabljenih veliko modernih tehnik kot so bisbiglando, slap, frullato, multiphonic, katere pripomorejo k efektivnejši izvedbi in glasbeni misli.


Jean Michel Damase (1928-2013) je bil francoski pianist, dirigent in skladatelj. Bil je sin harfistke Michelina Kahn, ki je bila prva izvajalka
Fauréjevega Impromptuja in Ravelovega Introduction et Allegro. Leta 1940 je bil sprejet na Conservatoire de Paris, kjer je obiskoval študij klavirja pri Alfredu Cortotu, pri Henriju Büsserju, Marcelu Dupréju in Claudu Delvincourtu pa kompozicijo. Zelo se je navduševal nad Ravelom in Fauréjem, kar lahko vidimo tudi v Triu za flavto oboo in klavir. V prvem stavku je predstavljena tema, ki jo lahko ponovno slišimo tudi v zadnjem stavku, prevladuje pogovor med oboo in flavto, drugi stavek je napisan v galantnem stilu s pridihom koračnice. V tretjem stavku se izmenjujejo kratke, ritmične linije z zelo dolgimi in spevnimi, v zadnjem pa so povzeti vsi motivi prejšnjih treh stavkov in združeni v eno celoto.


Bohuslav Martinů (1890- 1959) je bil češki skladatelj moderne klasične glasbe. Napisal je 6 simfonij, 15 oper, 14 baletnih skladb in veliko orkestrskih, komornih, vokalnih in instrumentalnih del. Bil je violinist v Češki filharmoniji, za krajše obdobje je študiral pri češkem skladatelju in violinistu Josefu Suku. Kmalu po odhodu v Pariz leta 1923 se je Martinů odpovedal romantičnemu slogu, v katerem se je izučil. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je eksperimentiral z ekspresionizmom in konstruktivizmom ter postal oboževalec trenutnega evropskega tehničnega razvoja. Koncert za oboo je bil napisan leta 1955 avstralskemu oboistu češkega rodu, Jiříju Tancibudeka. Delo je svetovno premiero doživelo avgusta 1956 v Sydneyju s Sydney Symphony Orchestra. Partitura razkriva vpliv Igorja Stravinskega, vključno s citatom motiva iz Petruške v drugem stavku. Skozi celotno delo je prisotno češko vzdušje. Prvi stavek je po karakterju zelo hudomušen, prične se kot čudovita pastoralna pesem. Sledi mu drugi stavek, v katerem solist v močni melodični zamaknjenosti išče zastavljajoč se klavir, sledi živčno potovanje s pomirjujočo združitvijo v spokojne interludije. Zadnji stavek se prične z živahnim češkim narodnim plesom. Sledijo dve kadenci, ki zaostrujejo atmosfero a jo kaj kmalu prekine vesela repriza in zmagoslavni kratki finale.

Na vrh