MAGISTRSKI KONCERT
»sodobnost in tradicija«
Lan Meden,
altovski in baritonski saksofon
Klavirska spremljava:
strok. sod. Sven Brajković
Mentor: red. prof. Miha Rogina
Spored
Jacques Ibert (1890-1962):
CONCERTINO DA CAMERA za altovski saksofon in 11 inštrumentov
I. Allegro con moto
II. Larghetto - Animato molto
Luboš Sluka (1928):
SONATA za baritonski saksofon in klavir
I. Andante sostenuto
II. Allegro energico
Klara Mlakar (1999):
BEDTIME STORIES za baritonski saksofon in klavir
*****
Alberto Posadas (1967):
OBJETOS DE LA NOCHE za baritonski saksofon in grom
Aleksander Borodin (1833-1887)
(dokončal Mikhail Goldstein, prir. Lan Meden):
SONATA za violončelo in klavir v h-molu
I. Allegro
II. Pastorale (Andante dolce)
III. Maestoso, Presto
K sporedu
Concertino da camera za altovski saksofon in enajst inštrumentov je Jacques Ibert (1890-1962) napisal leta 1935. Delo je posvetil znamenitemu saksofonistu Sigurdu Rascherju, ki je pomembno prispeval k razvoju repertoarja za saksofon. Skladbo sestavljata dva stavka. Prvi, Allegro con moto, je poln virtuoznih pasaž in ritmične živahnosti. Drugi stavek, Larghetto – Animato molto, v nasprotju s prvim stavkom prinaša izrazit liričen značaj, ki se kasneje razvije v hitrejši in bolj energičen finale.
Češki skladatelj Luboš Sluka (1928) je poznan po svojih čutnih in izrazitih melodičnih delih, ki izkazujejo globoko povezanost z evropsko glasbeno tradicijo. Njegova Sonata za baritonski saksofon in klavir je edinstven prispevek k repertoarju tega inštrumenta, saj učinkovito združuje dramatičnost in introspektivnost. Prvi stavek, Andante sostenuto, ustvarja melanholično in razmišljujoče vzdušje, v katerem se bogat zven baritonskega saksofona razpre v polnem sijaju. Nasprotno pa je drugi stavek, Allegro energico, poln dinamične energije in ritmične razigranosti. Skupaj predstavljata skladbo, ki ne le tehnično preizkuša izvajalca, temveč tudi čustveno nagovarja poslušalca.
Klara Mlakar (1999) je slovenska skladateljica, ki živi in ustvarja v Nemčiji. Njeno glasbo zaznamuje raziskovanje zvočnih barv, subtilnih struktur ter meja med tišino in zvokom. Zanimajo jo tudi odnosi med glasbo in drugimi umetnostmi, kar se pogosto kaže v poetičnih naslovih in konceptih njenih del. Bedtime stories za baritonski saksofon in klavir je intimna in introspektivna skladba, ki jo zaznamuje premišljena zvočna zasnova. Dialog med inštrumentoma ni zasnovan na tradicionalnem odnosu melodija–spremljava, temveč na prepletanju barv in gest. Baritonski saksofon s svojo bogato tonsko paleto ustvarja širok razpon razpoloženj – od tihih, skoraj šepetajočih odtenkov do dolgih intenzivnih gradacij. Klavir oblikuje prostor, v katerem se saksofon lahko prosto giblje, in prispeva k občutku zvočne odprtosti in fluidnosti. V ospredju skladbe je izkušnja poslušalca: pozornost do detajlov, barvnih prehodov in postopnega razvoja, ki oblikujejo subtilno, a intenzivno zvočno pripoved.
Španski skladatelj Alberto Posadas (1967) je avtor cikla Veredas, v katerem je vsak vsaka skladba namenjen drugemu članu družine saksofonov. Navdih za naslove je skladatelj črpal iz poezije španskega pesnika Joséja Ángela Valenteja. Posadas v tem ciklu raziskuje razmerje med zapisano partituro, realnim zvokom in poslušalčevimi asociacijami. Kot osrednje delo cikla je Objetos de la Noche (“Predmeti noči”) za baritonski saksofon, ki ga skladatelj opremi z “gromom” (“spring drum”). S tem razširi zvočni spekter inštrumenta in ustvari zvočne barve, ki se gibljejo med tihimi, zastrtimi resonancami in silovitimi zvočnimi izbruhi. Posadas obravnava baritonski saksofon kot inštrument z razširjenimi možnostmi – skoraj kot orkester. Objetos de la Noche je tehnično zahtevno in izrazno zelo intenzivno delo, ki pa ob enem predstavlja tudi enega izmed najznačilnejših primerov Posadasovega raziskovalnega glasbenega jezika.
Violončelo je bilo eno izmed ljubših glasbil Aleksandra Borodina (1833-1887). Sonata v h-molu je nastala okoli leta 1860, ko je skladatelj bival v Nemčiji. Rokopis nedokončanega dela se danes hrani na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Sankt Peterburgu. Sonato je rekonstruiral ukrajinski skladatelj in muzikolog Mikhail Goldstein, ki pa je ob objavi leta 1982 sam priznal, da je približno tretjina skladbe njegov prispevek, čeprav ni razkril podrobnosti. Prvi stavek (Allegro) temelji na temi Bachove fuge iz Sonate št. 1 za violino solo. Ta resnobni motiv se kmalu preobrazi v bolj romantičen značaj, ki ga Borodin obogati z liričnimi pasažami in ritmičnimi poudarki. Počasni stavek (Pastorale – Andante dolce) deluje kot pesemska melodija nad basovsko linijo in namiguje na Nocturno iz njegovega Godalnega kvarteta št. 2, ki ga ja napisal leta kasneje. V srednjem delu se pojavi rustikalno obarvan kontrast, kadenca za violončelo pa ponovno prikliče Bachovo temo. Zadnji stavek (Maestoso – Presto) se začne s kratkim, slavnostnim uvodom, ki preide v virtuozni presto in prinaša sklepni zaključek sonate.
Lan Meden je svojo glasbeno pot pričel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Leva Pupisa. Po zaključeni srednji šoli je Lan dodiplomski študij saksofona opravljal na Privatni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu prof. Michaela Krenna, kjer je študij avgusta 2022 tudi z odliko zaključil. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Sibelius akademiji v Helsinkih v razredu prof. Joonatana Rautiole. Od oktobra 2022 opravlja podiplomski študij saksofona v razredu prof. Mihe Rogine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Lan je nagrajenec številnih tekmovanj – TEMSIG (2016, 2022), Woodwind&Brass (Varaždin, 2016), European Saxophone Forum (Wroclaw, 2017), marca 2018 je v Duu Prospero na tekmovanju TEMSIG osvojil 2. mesto. Februarja 2020 je skupaj s pianistko Irén Seleljo izvedel studijsko arhivsko snemanje na RTV Slovenija za program Radio Ars. Kot član Philia Saxophone Quartet si je z zmago na tekmovanju Musica Juventutis prislužil koncert v Schubertovi dvorani Dunajske koncertne hiše v koncertni sezoni 2020/21. Julija 2022 je na Dunaju krstno izvedel Koncert za altovski saksofon in godalni orkester skladatelja Karola Beffe. Decembra 2023 je kot solist z italijanskim orkestrom FVG izvedel Balado za saksofon in orkester skladatelja Franka Martina. Kot član Ljubljanskega kvartet saksofonov je marca 2024 na tekmovanju TEMSIG osvojil 2. mesto Lan v vlogi komornega glasbenika redno nastopa na številnih festivalih ter koncertnih ciklih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem (Festival Ljubljana, Nei Suoni dei Luoghi, Solo e da Camera, GM Slovenije, GM Ljubljana, Festival Lent, Glasbena mladež Osijek, SM abonma, idr.). Februarja 2019 je za izjemne študijske uspehe prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Lan Meden je bil večletni štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Sven Brajković je hrvaški pianist, ki se je že izkazal v svoji generaciji z aktivno koncertno dejavnostjo in s sodelovanjem na številnih uglednih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Sodeloval je na več kot 40 regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil 20 prvih mest. Redno nastopa na uglednih festivalih na Hrvaškem, Nizozemskem, v Ameriki, Avstriji in Sloveniji, kjer je imel odmevne nastope in se izpopolnjeval pod vodstvom priznanih svetovnih in domačih pedagogov. Študiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, odšel na študentsko izmenjavo v Hangzhou na Kitajskem in svoje znanje izpopolnjeval na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu prof. Serdarja. Je prejemnik rektorjeve nagrade Univerze v Zagrebu in Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen kot redni korepetitor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.