Magistrski koncert: Sandi Baitokova, violina

29.06.2020
19:00
Velika dvorana Palače Kazine

MAGISTRSKI KONCERT
Sandi Baitokova, violina


Mentor: red. prof. Vasilij Meljnikov

Somentor: asist. Andrej Provotorov

Klavir: viš. str. sod. Sae Lee

 

Spored

Sergej Prokofjev (1891–1953)
Suita »Romeo in Julija» za violino in klavir (arr. L. Baich in M. Fletzberger)
I. Introdukcija
II. Julija
III. Montegi in Capuleti
IV. Scena pri balkonu
V. Ples
VI. Merkucij
VII. Smrt Tibalda


Maurice Ravel (1875–1937)
Sonata za violino in klavir št. 2 v G-duru
I. Allegretto
II. Blues. Moderato
III. Perpetuum mobile. Allegro


***


Eugene Ysaÿe (1858–1931)
Sonata za violino solo št.4 v e -molu
I. Allemande (Lento maestoso)
II. Sarabande (Quasi lento)
III. Finale (Presto ma non troppo)

 

Peter Iljič Čajkovski (1840–1893)
Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35
I. Allegro moderato


K sporedu
Program magistrskega koncerta zajema dela iz obdobja romantike in pozne romantike. Skladbe iz programa so pogosto izvajane in spadajo med pomembnejša dela iz violinske in glasbene-scenske literature.


Ruski skladatelj, pianist in dirigent Sergej Prokofjev (1981–1953) je eden izmed največjih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Njegova obsežna ustvarjalna zapuščina zajema glasbene zvrsti, kot so opere, baleti, simfonije, instrumentalna, zborovska in vokalna dela. Svojo glasbeno pot je začel graditi pri petih letih, ko je začel z igranjem klavirja, kmalu zatem je že pričel s komponiranjem in pri devetih letih že napisal svojo prvo opero »Velikan«.
Prva premiera baleta »Romeo in Julija« je bila izvedena v tujini - v Brnu na Češkoslovaškem 30. decembra 1938. Vendar še prej, leta 1936 je Prokofjev napisal dve orkestrski suiti na glasbo baleta »Romeo in Julija«, ki še vedno ostajata med najbolj priljubljenimi skladateljevimi deli. Priredbo suite za violino in klavir sta naredila Lidia Baich in Matthias Fletzberger januarja 2012.

Maurice Ravel (1875–1937) je francoski skladatelj in dirigent. Predstavnik impresionizma, velik skladatelj, je pomembno obogatil evropsko glasbo in je vplival na naslednjo generacijo skladateljev ter s svojim delom neprecenljivo prispeval v zakladnico svetovne glasbene kulture.
Sonata za violino in klavir št. 2 je bila dokončana leta 1927. Prvi stavek – Alegretto – se odpre z melodijo pri klavirju in nato nadaljuje pri violini. Melodija pa se odvija in prepleta med instrumentoma v prozorni strukturi. Ravelovo zanimanje za jazz, glasbeno inovacijo tiste dobe, je utelešeno v drugem stavku sonate – Blues. Sonata za violino in klavir je posvečena violinistki Heleni Jourdan-Morhange, ki je pomagala skladatelju s svojimi nasveti.

Violinist in skladatelj Eugene Ysaye (1858–1931) je eden največjih violinistov svojega časa. Pri štirih letih je pričel izobraževanje pri svojem očetu in kasneje pri priznanih violinistih in pedagogih, kot so J. Massartu, H. Wieniawskem in H. Vieuxtempsu. Po diplomi je Ysaÿe prevzel mesto koncertnega mojstra orkestra dvorane Benjamin Bilse, ki se je kasneje razvil v slovito Berlinsko filharmonijo. Z 28-imi leti je postal profesor na Konservatoriju v Bruslju.
Ysaye je napisal Sonato za violino solo št. 4 v e- molu leta 1923 skupaj s še petimi podobnimi deli. Cikel je bil navdihnjen s opusom sonat in partit J. S. Bacha v interpretaciji Jozefa Sigetija, kateremu je posvečena prva izmed šestih sonat cikla. Četrto sonato je Ysaÿe posvetil Fritzu Kreislerju.

Peter Iljič Čajkovski (1840–2893) je ruski skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni kritik. Bil je tudi predstavnik glasbenega romantizma in eden izjemnih glasbenih lirikov. Njegovo ustvarjalno delo je izjemno dragocen prispevek k svetovni glasbeni kulturi in skupaj z delom njegovih sodobnikov - skladateljev iz Ruske peterke - označuje novo stopnjo v razvoju ruske glasbe.
Marca 1878 po ločitvi z ženo in duševni krizi je minilo šest mesecev od odhoda P. I. Čajkovskega v Švico v Klaran. Skladatelj je postopoma dosegel »ugodno stanje duha«, končno se je začel počutiti zdrav, poln moči. In »v takšni fazi duhovnega življenja,« je zapisal P. Čajkovski, »kompozicija popolnoma izgubi značaj dela: to je čisti užitek«. V tem milostnem obdobju je Čajkovski delal na Koncertu za violino in orkester.
Koncert za violino in orkester v D-duru op. 35, posvečen A. Brodskemu, je začel Čajkovski pisati na začetku marca 1878. Dva tedna kasneje je bila skica koncerta dokončana. Prvi izvajalec koncerta je bil violinist A. Brodskij. Premierno je bil izveden 4. decembra leta 1879 pod vodstvom čudovitega dirigenta Hansa Richterja na Dunaju.

 

Na vrh