PREMIERA: 23. 4. 2022, ob 19.30
PONOVITVE: 24. 4., 4. 5. in 5. 5. 2022, OB 19.00

GEORG FRIEDRICH HÄNDEL:
AGRIPINA — Opera v treh dejanjih
Libreto: Vincenzo Grimani

SOLISTI IN BAROČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
Dirigent in glasbeni vodja: prof. Egon Mihajlović
Režiser: doc. Rocc
Koncertna mojstrica: Monika Tóth

AGRIPINA, HWV 6
Opera v treh dejanjih
Glasba: Georg Friedrich Händel
Libreto: Vincenzo Grimani
Glasbeno vodstvo in dirigent: Egon Mihajlović
Režija: Rocc

KLAVDIJ, cesar ....................... Marko Erzar, Dimitrije Savić
AGRIPINA, njegova soproga ..... Sara Briški Cirman, Rebeka Pregelj
NERON, Agripinin sin ............... Alessandra Tessaro, Silvija Rađen, Nadia Ternifi
POPEJA, dvorjanka .................. Aleksandra Radovanović, Talita Sofija Komelj
OTON, vojskovodja .................. Antea Poljak, Sofija Zavratnik
PALANT, dvorjan ...................... Peter Grdadolnik, Martin Kozjek
NARCIS, dvorjan ..................... Žiga Lakner, Ana Benedik
LEZBIJ I, II, III (sluge) ............ Isabel Gale, Blaž Stajnko, Jan Veljak
GLAS JUNONE ......................... Klemen Torkar

Baročni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Koncertna mojstrica: Monika Tóth
Aleksander Rogina, Ana Gjurovska, Ana Krušec, Arpad Balazs, Barbara Nagode, Erazem Grafenauer, Jelena Pejić, Kaja Kapus, Ela Krstič, Maja Zupin, Martin Pintar, Neža Nahtigal, Neža Verstovšek, Petar Njegovan, Petar Rebič, Rebeka Kotar, Rok Škerjanec, Tjaša Škvorc, Urban Klančar Luka Brodarič, Vivijana Rogina, Katja Ferenc, Anica Mičić, Mojca Jerman, Sonica Ionescu, Csilla Szövérdi

Mentorja projekta: prof. Egon Mihajlović in doc. Rocc

Mentorji pevcev: prof. Pia Brodnik, izr. prof. Barbara Jernejčič-Fürst, doc. Theresa Plut, prof. Matjaž Robavs, (somentorica: asist. doc. Nuška Drašček), asist. Edita Garčevič Koželj

Mentorji za baročno izvajalsko prakso: prof. Egon Mihajlović, Monika Tóth, prof. Mateja Bajt, prof. Lucia Rizzello, Kaja Kapus
Asistenti glasbenega vodje: Karim Zajec, Miha Zupanc Kovač
Korepetitorji: Eva Dolinšek, Kayoko Ikeda, Ivan José Vombergar

Scenografija in kostumografija: Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Scenografija in video projekcije: Borjan Litovski, Rebeka Mamić, Nuša Merše, Rebeka Pajek, Ajla Pilipović
Mentorja: prof. Marija Jenko, doc. Rocc, doc. Jana Mršnik
Kostumografija: Lucija Bostič, Neža Dapčević, Kristi Komel, Tia Krašovec, Gašpar Marinič, Anže Mrak, Zoja Muhič, Lenart Šolar, Tanja Vidic, Maja Zupanc.
Mentorji: prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec, asist. Alenka More, doc. Rocc
Zahvala Mateji Kert, Sari Valenci, Nini Glavič in Mojci Košir.

Maska in pričeska: VIST Fakulteta za aplikativne vede | Srednja frizerska šola Ljubljana
Maska: Elena Ojog, Špela Gruden, Anja Kos, Teja Blažič, Iza Piletič, Špela Kern, Naja Petrovčič, Sara Kovačič
Mentorja: Saša Godejša, FdA spec., prof. dr. Janko Žmitek
Pričeska: Larisa Mandelj, Neja Budihna, Andrea Stoimenova, Lara Gračner
Mentorica: Kristina Kralj

Tehnična ekipa Cankarjevega doma
Oblikovanje luči: Lovro Jevšek
Inspicient: Miha Zupanc Kovač (za UL AG), Uroš Plesentjak (za CD)
Šepetalec: Karim Zajec

Producentki: Theresa Plut (za UL AG), Staša Mihelčič (za CD)

Izvedba v italijanskem izvirniku z nadnapisi v slovenskem jeziku.
Prevod libreta za nadnapise: Sonja Berce
Priredba nadnapisov: UL AG

Grafično oblikovanje: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

VSTOPNICE: 10,00 / 14,00 EUR
8,00 EUR *za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije; 5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

SPLETNI NAKUP

Produkcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
Sodelujejo: Cankarjev dom, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, VIST – Fakulteta za aplikativne vede, Srednja frizerska šola Ljubljana

Agripina je Händlova druga opera, ki je nastala proti koncu njegovih formativnih let v Italiji. V času beneškega zimskega karnevala 1709/10 je v gledališču San Giovanni Grisostomo doživela kar 27 izjemnih izvedb, njen veliki uspeh pa je tedaj komaj 24-letnemu Händlu močno utrdil ugled po vsej Evropi. Prva izvajalska zasedba je vključevala najbolj znana operna imena tistega časa, med njimi tudi Margherito Durastanti, za katero je Händel ustvaril naslovno vlogo in ki je pozneje v Angliji izvedla še številne druge skladateljeve opere. Kardinal Vincenzo Grimani, čigar družina je imela v lasti omenjeno gledališče, je libreto napisal izrecno za Händla, kar je posebnost v njegovem opernem opusu, saj je pri večini drugih oper uporabljal librete, ki so jih pred njim uglasbili že drugi skladatelji. Operna zgodba temelji na delih Tacita in Svetonija, vendar je Grimani likom namenil več lahkotnejšega, včasih tudi komičnega značaja, kot ga imajo sicer v antičnih delih in celo v večini poznejših Händovih oper. Prinaša nam satiričen pogled na politične manevre in osebne zaplete rimskega cesarja Klavdija, njegovih svetovalcev in podanikov ter njegove prebrisane žene Agripine, nadaljevanje zgodbe pa srečamo v veliko zgodnejši Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, ki spremlja peripetije v ljubezenskem trikotniku Nerona, Popeje in Otona.
Prvi veliki uspeh Händlove kariere je v več pogledih povzetek njegovega ustvarjanja v Italiji. Glasba opere, iz katere sicer veje inventivni duh skladateljeve mladostne ustvarjalnosti, namreč ni povsem izvirna, temveč jo je večinoma recikliral iz glasbe prejšnjih treh let, ki je bila do tedaj večinoma slišana le v zasebnih salonih, v nekaj primerih pa je priredil celo dela drugih skladateljev. Uvertura in vse razen petih arij so tako produkt natančne adaptacije obstoječe glasbe zgodbi in značajem likov, s tem védenjem pa je veliko lažje razložiti dejstvo, da je Händel opero ustvaril v pičlih treh tednih.
Uspeh, ki ga je Händel doživel z Agripino, je izrazito preusmeril tok njegovega življenja. Med dostojanstveniki v občinstvu sta bila namreč tudi baron Kielmansegge in princ Ernst iz Hannovra, ki sta od navdušenja večkrat prisluhnila novi operi. Händel je kmalu dobil povabilo na hannovrski dvor, Nemčija pa je bila le kratek postanek na njegovi poti do Londona, kjer je skladatelj nato preživel večji del svoje kariere.
Klara Žnideršič

Prvo dejanje
Agripina v palači prejme pismo z novico, da je rimsko ladjevje, ki se je vračalo z bojnega pohoda, zajel hud vihar in da je njen soprog, cesar Klavdij, v valovih utonil. Agripina nemudoma pokliče dvorjana Palanta in Narcisa – oba sta vanjo zaljubljena – ter od njiju zahteva, naj storita vse, da bi Neron, Agripinin sin iz prvega zakona, zavladal Rimu. Medtem se je Neron že odpravil med ljudstvo, da bi si pridobil podporo množice. Kmalu nato se pojavi Agripina in javnosti sporoči, da je cesar izgubil življenje v viharju. Ko spregovori o nasledniku, začneta Palant in Narcis vzklikati Neronovo ime. Vse že kaže, da se bodo Agripinine sanje uresničile, ko prihiti sluga z novico, da je Klavdij živ prestal ujmo, življenje pa mu je rešil mlad vojskovodja Oton. Iz hvaležnosti ga je cesar imenoval za svojega prestolonaslednika. Ko se pojavi cesarjev rešitelj, Agripina hlini veselje in hvaležnost. V zasebnem pogovoru pa ji Oton zaupa, da ga prestol ne zanima, saj je zanj pomembnejša ljubezen do lepe Popeje. Vetrnjaški Popeji pa ni naklonjen samo Oton, dvorita ji tudi cesar Klavdij kot tudi njegov pastorek Neron. Agripina se zaveda, da bo Otona kot tekmeca za prestol najlaže izločila s pomočjo Popeje. Zlaže se ji, da sta cesar in Oton sklenila kupčijo: Oton naj bi cesarju odstopil svoje mesto pri njej, cesar pa naj bi ga zato razglasil za svojega naslednika. Agripina svetuje Popeji, naj v cesarju vzbudi ljubosumje in se prek njega maščuje Otonu. Ko se v njeni sobani pojavi Klavdij, Popeja – razočarana nad domnevnim Otonovim izdajstvom – hlini potrtost in mu pove, da ji je Oton prepovedal sleherni stik z njim. Zaslepljeni Klavdij ji med priseganjem ljubezni obljubi, da bo Oton kaznovan. Agripina ves čas skrita opazuje prizor in na koncu si dami padeta v navidezno prijateljski objem.

Drugo dejanje
Rim slavnostno pričakuje zmagovito vrnitev cesarja Klavdija. Po mestu se je že razširila novica, da bo ta dan cesar Otona imenoval za prestolonaslednika. Ko se Oton pridruži Agripini, Popeji in dvorjanom, je začuden zaradi njihovega hladnega vedenja – Agripinine spletke so torej že učinkovale. Ko ga namesto s slavo z očitki, da je izdajalec, zasuje še nedavno tako hvaležni cesar, se Otonovo začudenje sprevrže v osuplost in obup.

- odmor -

Popeja pa vendar ni zatrla vse svoje ljubezni do Otona, in ko ji ta zatrjuje, da je nikoli ni izdal, mlada lepotica spozna, da je bila žrtev Agripininih spletk. Po Otonovem odhodu se pojavi Neron in Popeja mu obljubi noč, polno ljubezenske omame: obišče naj jo zvečer v njeni sobani. Agripino vse bolj skrbi, da ji bo spletkarjenje spodletelo. Hrbet ji pričenjata obračati tudi Palant in Narcis, zato Klavdiju toliko časa ne da miru, dokler ta ne privoli, da bo Nerona še ta dan oklical za edinega pravega naslednika na prestolu.

Tretje dejanje
Popeja se želi maščevati Agripini, hkrati pa tudi oprati Otonovo čast. Obišče jo Oton in prisežeta si večno ljubezen. Ker se bliža Neron, se Oton skrije, toda tudi cesarjev pastorek ni deležen ljubezenske sreče, ker mu je za petami Klavdij, ki ga je Popeja ob isti uri tudi povabila v svojo sobano. Popeja cesarju – drugače kot pred nekaj dnevi, ko se je zaradi dozdevne nezvestobe hotela maščevati Otonu – dopoveduje, da tisti, ki si prizadeva za njegov prestol, sploh ni Oton, temveč Neron, ki tudi njo nenehno zalezuje. Klavdij tega sprva ne verjame, ko pa Popeja razkrinka skritega Nerona, se vsi cesarjevi dvomi razblinijo in jezen ga spodi iz Popejine sobane. Sit spletk se cesar poslovi od lepe Popeje in tudi sam odide. Dvorjana Palant in Narcis, ki sta bila sprva popolnoma na Agripinini strani, se odločita cesarju razodeti vse njene načrte z Neronom. Toda Agripini ponovno uspe pretentati vladarja, ki od vseh sumničenj ne ve več, komu verjeti. Poklicati da Popejo, Otona in Nerona. Čeprav je bil še nedavno srčno vdan Popeji, odredi, da se mora lepotica poročiti z Neronom, na prestolu pa naj bi ga nasledil Oton, kot mu je to prvotno obljubil. Oton si drzne ugovarjati vladarju: odkrito mu pove, da mu je veliko več do ljubezni do Popeje kot do cesarskega lovorovega venca. Neron pa prizna, da mu, še na pol otroku, poroka ne diši in da si raje želi prestola. Od nekdaj omahljivi Klavdij da vsakemu tisto, kar si želi, sam išče le še mir. Agripina je dosegla svoje. Kaže, da je konec vseh zmešnjav in da je na dvoru zavladala sreča. Z neba pa se spusti Junona in višja sila zavlada svetu.

Zgodovina se ponavlja … Tudi danes ljubezenske prevare in politične igre niso nič kaj drugačne kot nekoč.