Spoštovani,
v jubilejnem letu praznovanja 80. obletnice Akademije za glasbo in 100. obletnice Univerze v Ljubljani bodo potekali Mednarodni dnevi Oddelka za sakralno glasbo v okviru katerih pripravljamo seminarje, mojstrske tečaje, predavanja in koncerte. Pred Vami je programska knjižica, v kateri predstavljamo delovanje našega oddelka v preteklosti in sedanjosti. Vsebuje tudi napovedi prihajajočih dogodkov in življenjepise naših predavateljev in koncertantov.
Iskrena hvala vsem nastopajočim glasbenikom, predavateljem, vsem bivšim in sedanjim študentom, našim kolegom profesorjem na akademijah, s katerimi že od dolgo tesno sodelujemo v pedagoškem in umetniškem delu. Posebna hvala vsem bivšim predstojnikom našega oddelka, ki so srčno in profesionalno vodili ter usmerjali Oddelek za sakralno glasbo: prof. dr. Mirku Cudermanu, prof. Maksu Strmčniku, prof. Ivanu Florjancu in prof. Tonetu Potočniku.
Lepo vabljeni, da nas počastite z obiskom.
prof. Mario Perestegi, spec. predstojnik Oddelka za sakralno glasbo
* * *
KONCERTI
Torek, 19. november 2019, Frančiškanska cerkev, Prešernov trg 4
ORGLE IN TROBENTA
prof. Mario Perestegi, orgle
prof. Dario Teskera, trobenta
Spored: Johann Sebastian Bach, Jeremiah Clarke, Alessandro Stradela, Eugène Gigout, Benedetto Marcello
____________________________________
Sreda, 20. november 2019, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Vegova ulica
4. KONCERT
Viviana Rogina, violina
prof. Vasilij Meljnikov, violina
prof. Mario Perestegi, orgle
Spored: Johann Sebastian Bach, Wolfgang Amadeus Mozart, Tomaso Albinoni, Matija Bravničar
____________________________________
Torek, 21. januar 2020, Velika koncertna dvorana Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu
KONCERT ŠTUDENTOV ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO AG
Izvajalci: Ivana Kopecki, Nikola Varžić, Dominik Dobnik, Lara Šimičić, Valentina Babić, Mirta Stublić, Magdalena Ferenčina, Viviana Rogina, Martin Penger, Bratko Krivokapič
Mentorji: prof. Mario Perestegi, prof. Vasilij Meljnikov, doc. Petra Vidmar
____________________________________
Četrtek, 30. januarja 2020, Velika dvorana Palače Kazina
KONCERT ŠTUDENTOV ORGEL KONSERVATORIJA ZA GLASBO GIUSEPPE TARTINI V TRSTU
Izvajalci: Mabel Troian, Maddalena Musil, Massimiliano Migliorin, Samuele Zamparo, Elia Calzolari
Mentorja: prof. Wladimir Matesic, prof. Manuel Tomadin
____________________________________
Ponedeljek, 24. februar 2020, ob 16.00, Velika dvorana Palače Kazina
MILAN HIBŠER, ORGLE
Spored:
MILAN HIBŠER (roj. 1978)
Tema z variacijami »Zdravo, Djevo čista« (2011)
Passacaglia za orgle na temo »Tri kralja jahaju« (2012)
Partita pro Adventus »Sancta Dei Genitrix« (2017)
Litaniae lauretanae
Salve Regina
Concordi laetitia
Totta pulchra es
Salve Mater
Sonata Quadragesima (2019) – krstna izvedba
Invocation
Meditation
Litaniae
____________________________________
Ponedeljek, 24. februar 2020, ob 19.30, Stolnica svetega Nikolaja (Dolničarjeva ulica 1)
A CAPPELLA KONCERT
Deški zbor Schellenburg
Komorni zbor AVE
Spored:
DEŠKI ZBOR SCHELLENBURG
Zborovodkinja: S. BOŽENA KUTNAR
Orgle: S. DIANA NOVAK
DIANA NOVAK (*1982)
Psalm 140
(solist Gorazd Ambrožič)
GREGORIJANSKI KORAL
Ave Regina Caelorum
BIZANTINSKI NAPEV, prir. B. Kutnar
Blagri
MICHAEL PRAETORIOUS (1571–1621), prir. K. Kovač
Pojte Bogu
CESAR AUGUST FRANCK (1822–1890)
Panis angelicus
NINO ROTA (1911–1979)
Ave Maris Stella
BOŽENA KUTNAR (roj. 1973)
Psalm 150
* * *
KOMORNI ZBOR AVE
Dirigent: GREGOR KLANČIČ
JACOBUS GALLUS (1550–1591)
Alleluia. In resurrectione
DANIEL LAGKHNER (1550–1607)
Alleluia. Tulerunt Dominum
CHARLES VILLIERS STANFORD (1852–1824)
Beati quorum via
BENJAMIN BRITTEN (1913–1976)
A hymn to the Virgin
UROŠ KREK (1922–2008)
Psalm 42
ANDREJ MAKOR (roj. 1987)
Otche nash
O lux beata Trinitas
AMBROŽ ČOPI (roj. 1973)
Praeparate corda vestra
Pie Jesu
Psalm 108
____________________________________
Torek, 25. februar 2020, ob 16.00, Velika dvorana Palače Kazina
SKUPNI KONCERT ŠTUDENTOV ORGEL ODDELKA ZA KLAVIR, ČEMBALO IN ORGLE GLASBENE AKADEMIJE UNIVERZE V ZAGREBU IN ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
Spored:
DIETRICH BUXTEHUDE (1639–1707)
Toccata in d, BuxWV 155
Magdalena Ferenčina, orgle*
MARCO ENRICO BOSSI (1861–1925)
Sonata in Re
I. Allegro non troppo
Dubravko Ćepulić Polgar, orgle**
DIETRICH BUXTEHUDE (1639–1707)
Passacaglia in d, BuxWV 161
Valentina Babič, orgle*
ALEXANDRE GUILMANT (1837–1911)
Sonata št. 3 v c-molu, op. 61
I. Allegro maestoso
Lara Šimičić, orgle*
VALERI KIKTA (roj. 1941)
Suita za orgle št. 2
Grave / Allegro – Presto – Largo doloroso – Serioso – Molto assai patetico
Ana Lisičak, orgle**
CESAR AUGUST FRANCK (1822–1890)
Koral v a-molu
Nikola Varžić, orgle*
ANĐELKO KLOBUČAR (1931–2016)
Fantazija
Goran Gregorin, orgle**
Mentorja:
prof. Mario Penzar, Glasbena akademija Univerze v Zagrebu**
prof. Mario Perestegi, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani*
____________________________________
Torek, 25. februar 2020, ob 19.45, Frančiškanska cerkev (Prešernov trg 4)
ORGELSKI KONCERT
Spored:
PROF. MARIO PERESTEGI, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
JOHANN SEBASTIAN BACH (1685–1750)
Preludij in fuga v Es-duru, BWV 552
CESAR AUGUST FRANCK (1822–1890)
Preludij, fuga in variacije, op. 18
OLIVIER MESSIAEN (1908–1992)
Jésus accepte la souffrance (iz La Nativité du Seigneur)
* * *
PROF. MARIO PENZAR, Glasbena akademija Univerze v Zagrebu
FLOR PEETERS (1903–1986)
Toccata, fugue et hymne sur Ave maris stella, op. 28
Élégie, op. 38
Concert Piece, op. 52a
____________________________________
Sreda, 26. februar 2020, ob 16.00, Velika dvorana Palače Kazina
ORGELSKA IMPROVIZACIJA
Mentorja:
prof. Maks Strmčnik*
doc. Dalibor Miklavčič
Intrada – Arioso – Toccata
Nikola Lovrić-Caparin*
Concerto italiano
I. stavek
Andro Čalo
Toccata na cerkveno ljudsko pesem »O, Marija moje želje«
Petra Bračko
Concerto italiano
I. stavek
Ivana Kopecki
Marche Pontificale (2. polovica 19. stoletja)
Magdalena Ferenčina
Meditacija na koralno témo (zgodnje 20. stoletje)
Mirta Stublić
Sortie na gregorijansko antifono Regina Coeli laetare
Andro Čalo
Triptih
izr. prof. Ante Knešaurek
____________________________________
Sreda, 26. februar 2020, ob 19.30, Uršulinska cerkev Sv. Trojice (Slovenska cesta 21)
KONCERT SOLISTOV, ZBORA IN INŠTRUMENTALNE ZASEDBE ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
Umetniški vodja: izr. prof. Tone Potočnik
Spored: Gregorijanski koral, Franz Liszt
____________________________________
Četrtek, 27. februar 2020, ob 12.00, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (Vegova ulica 4)
KONCERT ORGELSKIH SKLADB SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Mentor: prof. Mario Perestegi
Spored:
JOŽE TROŠT (roj. 1940)
Marginalija III.
Mirta Stublić
PRIMOŽ RAMOVŠ (1921–1999)
Koralna predigra
Mirta Stublić
STANKO PREMRL (1880–1965)
Pastorala za orgle
Dominik Dobnik
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Salve Regina (koralne variacije)
Valentina Babič
____________________________________
Četrtek, 27. februar 2020, ob 16.00, Velika dvorana Palače Kazina
KONCERT ŠTUDENTOV ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO
Mentor: prof. Mario Perestegi
Spored:
IGNAZIO SPERGHER (1734–1808)
Allegro con brio in do maggiore
BERNARDO STORACE (1637–1707)
Ballo della Battaglia
Nikola Varžić, orgle
Martin Pinter, timpani
DIETRICH BUXTEHUDE (1639–1707)
Toccata in F, BuxWV 157
Ivana Kopecki, orgle
EUGEN GIGOUT (1844–1925)
Toccata
Rok Patarčec, orgle
ALEXANDRE GUILMANT (1837–1911)
Sonata št. 4 v d-molu, op. 61
I. Allegro assai
Magdalena Ferenčina, orgle
BORIS PAPANDOPULO (1906–1991)
Toccata cromatica
Mirta Stublić, orgle
GEORG FRIEDRICH HÄNDEL (1685–1759)
Koncert za orgle in orkester v F-duru, op. 4, št. 4
Allegro
Andante
Adagio
Allegro
Nikola Varžić, orgle
____________________________________
Četrtek, 27. februar 2020, ob 19.30, Velika dvorana Palače Kazina
KONCERT ABSOLVENTOV IN BIVŠIH ŠTUDENTOV ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO
Spored:
JOHANN SEBASTIAN BACH (1685–1750)
Koncert za orgle v a-molu
I. Allegro
Maja Nedić
Fuga v Es duru, BWV 552
Nikola Lovrić Caparin
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY (1809–1847)
Sonata za orgle v c-molu, op. 65
Grave
Adagio
Allegro maestoso e vivace
Allegro moderato
Gregor Klančič
LÉON BOËLLMANN (1862–1897)
Suite Gothique
Menuet Gothique
Toccata
Mitja Medved
IVANA MATKOV (roj. 1990)
Passacaglia in fuga v F-duru
Ivana Matkov
UROŠ CEJ (roj. 1970)
Fuga v fis-molu
Uroš Cej
____________________________________
Petek, 28. februar 2020, ob 16.00, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (Vegova ulica 4)
KONCERT SKLADB MAXA REGERJA (1873–1916)
PIERPAULO TURETTA, ORGLE
Spored:
Kyrie eleison, op. 59
Gloria in excelsis Deo, op. 59
Benedictus, op. 59
Te Deum, op. 59
Introdukcija in Passacaglia v d-molu
____________________________________
Petek, 28. februar 2020, ob 19.30, Župnijska cerkev svetega Jakoba (Levstikov trg 2)
KONCERTNE ORGELSKE IMPROVIZACIJE
Izvajalca:
doc. Dalibor Miklavčič*
prof. Maks Strmčnik**
ORGLE ORGLARSTVA MOČNIK (2004/2015)
Estampie (ples iz 13. stoletja)*
Passamezzo antico z variacijami (visoka renesansa)*
Italijanski koncertni stavek (18. stoletje)*
Baročni preludij (18. stoletje)**
Baročna fuga *
Sonatni stavek dunajske klasike*
ORGLE ORGLARSTVA JENKO (1960)
Improvizacija »Nedolžno jagnje«**
Fantazija v nemškem slogu (2. polovica 19. stoletja)*
Improvizacija »Ne jokajte za menoj«**
V začetku je bila Beseda*
In Beseda je meso postala**
Bil je križan za nas*
In tretji dan je od mrtvih vstal**
In je šel v nebesa*
In njegovemu kraljestvu ne bo konca**
Amen**
* * *
PREDAVANJA
Ponedeljek, 24. februar 2020, ob 12.00, Velika dvorana Palače Kazina
PREDSTAVITEV LASTNEGA ORGELSKEGA OPUSA
Predavatelj: MAG. SAKRALNE GLASBE MILAN HIBŠER
______________________________
Torek, 25. februar 2020, ob 12.00, Velika dvorana Palače Kazina
PREDSTAVITEV LASTNEGA VOKALNEGA IN VOKALNO INSTRUMENTALNEGA SAKRALNEGA OPUSA
Predavatelj: DOC. DAMIJAN MOČNIK
Torek, 25. februar 2020, ob 14.00, Velika dvorana Palače Kazina
SODOBNA ŠVEDSKA SAKRALNA GLASBA IN VIZIJA RAZVOJA SAKRALNE GLASBE
Predavatelj: GARY GARDEN (Stockholm)
______________________________
Sreda, 26. februar 2020, ob 12.00, Viola dvorana Palače Kazina
GREGORIJANSKI KORAL IN ORGLE – DVA STEBRA SAKRALNE GLASBE
Predavatelj: PROF. MIROSLAV MARTINJAK (Teološka fakulteta, Zagreb)
Sreda, 26. februar 2020, ob 14.00, Velika dvorana Palače Kazina
PRISTOPI K UČENJU IMPROVIZACIJE
Predavatelj: IZR. PROF. ANTE KNEŠAUREK (Glasbena akademija Univerze v Zagrebu)
______________________________
Četrtek, 27. februar 2020, ob 12.00, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (Vegova ulica 4)
ORGLE SLOVENIJE IN KAKO SKRBETI ZANJE
Predavatelj: JURIJ DOBRAVEC
SPOMINI NA PROF. HUBERTA BERGANTA (1934–1999)
Predavatelj: SAŠA FRELIH – MIŠO
______________________________
Petek, 28. februar 2020, ob 12.00, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (Vegova ulica 4)
ORGELSKI OPUS MAXA REGERJA (1873–1916)
Predavatelj: PROF. PIERPAULO TURETTA (Konservatorij za glasbo Cesare Pollini, Padova)
______________________________
Torek, 28. april 2020, ob 12.00, Velika dvorana Palače Kazina
TOČKE DOTIKA KLAVIRSKE IN ORGELSKE TEHNIKE V ORGELSKIH DELIH LUISA VIERNA
Predavateljica: PROF. KONSTILIJA NIKOLIĆ MARKOTA (Teološka fakulteta Vseučilišča v Zagrebu)
* * *
SEMINAR ZA ORGLE
od 18. do 22. novembra 2019, Velika dvorana Palače Kazina
IZR. PROF. ZOLTAN BORBELY (Akademija umetnosti, Novi Sad, Srbija)
od 24. do 27. aprila 2020, Velika dvorana Palače Kazina
PROF. DR. ROMAN PERUCKI (Akademija za glasbo, Gdansk, Poljska)
* * *
Oddelek za sakralno glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v dvojnem jubilejnem letu 2019–2020: korenine, razvoj in smer.
Oddelek za sakralno glasbo je v univerzitetni strukturi Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani med najmlajšimi oddelki in zajema pod eno streho širok razpon slogovnih in časovnih glasbenih razsežnosti tisočletne evropske kulture. Mlajši je samo še Oddelek za staro glasbo, s katerim Oddelek za sakralno glasbo zajema le ožji, deloma renesančni in baročni del znotraj celotnega slogovnega razpona evropskega glasbenega izročila.
Od ustanovitve do danes se je oddelek izoblikoval v trdno, samostojno, jasno razvidno in evropsko primerljivo akademsko študijsko smer v okviru ostalih sestrskih smeri skupnega programa Glasbena umetnost. Ustanovitev in programska konsolidacija novega oddelka je v že obstoječi akademski strukturi zahtevala veliko ustvarjalnega in usklajevalnega napora in premostitev prenekaterih vprašanj, ki so samoumevni del vsakega rojevanja in razvoja. Napor se je obrestoval, rast in razvoj oddelka pa sta bila organska. Akademske standarde so od začetkov oddelka družno sooblikovali profesorji oddelka in vodstvo Akademije za glasbo, inovativno in požrtvovalno.
Pri programskem postavljanju in urejanju oddelka so bile poleg iskanja lastne in slovenskemu prostoru sonaravne podobe od začetka zgled ugledne akademske glasbene ustanove po Evropi. To so v prvi vrsti predvsem tiste, ki v svojih univerzitetnih programih vsebujejo posebne oddelke oz. smeri za izobraževanje in oblikovanje celostnega profila glasbenika, ki ga v tisočletni evropski kulturi poznamo pod besedama musicus in cantor, univerzitetno izobraženega glasbenika, učitelja (magister) v kompozicijskih vedah, v koncertiranju in improviziranju na orglah (in čembalu), v petju in vodenju zbora ter v sposobnostih poučevanja. Tako sta bila nekdanji, takrat novi, in sedanji prenovljeni bolonjski študijski program smeri Sakralna glasba, ki na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani omenjeno izročilo nadaljujeta, zasnovana po načelu, da šele večplastno usposobljen glasbenik teoretik in praktik pomeni celovitega glasbenika. Takšen profil glasbenika postaja zelo dragocen zlasti v današnjem mozaično razdrobljenem svetu.
Kljub temu, da je ta specifični univerzitetni program v Sloveniji sorazmerno nov, saj so ga na Akademiji za glasbo pod nazivom Univerzitetni program cerkvena glasba uvedli šele leta 1992, ima v Evropi in v Sloveniji poleg filozofije, teologije, medicine in prava najdaljše izročilo. Znano je, da je bila glasba (musica, umetnost in znanost muz) že od antike na častnem mestu in v samem središču svobodnih umetnosti (artes liberales). S tem se je vpisala v temelje evropske civilizacije oz. evropskega načina življenja in kulture, tega čudovitega civilizacijskega talilnega lonca prepletanja različnih razmišljanj, nestrinjanj, tekmovalnih prepletov, sodelovanja in medsebojnega oplajanja, postavljanja binarnega načela razmišljanja na poteh iskanja resničnih uvidov v bit stvari in stvarstva. Umetnost in glasba v njej sta srčika evropske kulture in sta od vedno odgovorni in zaslužni, da je evropska kultura lahko harmonia – sozvočje različnih v svojih raznolikostih. Ravno na tem načelu sozvočja raznolikosti – harmoniae, ki si ga je izbrala tudi Evropska skupnost za temeljno geslo, naša evropska civilizacija stoji ali pade.
V razvoju slovenske glasbe so se iz tovrstnih profilov glasbenikov razvile pomembne glasbene ustanove, kot npr. Academia Philharmonicorum Labacensium (1701) in številne znamenite osebnosti. Med njimi izstopajo Ljubljančan Jurij Slatkonja (1456–1522), bolj znan kot Georg von Slatkonia z vzdevkom Chrysippus, ki je bil prvi dunajski škof, pred tem pa cantor in 'obrister Capellmaister' dvorne kapele cesarja Maksimiljana I. ter posredni ustanovitelj zbora Dunajski dečki, nato 'magister musicae' in glasbeni teoretik Baltazar iz Mozirja (Balthasser Praspergij, dejaven v Baslu konec 15. in v začetku 16. stoletja), skladatelja Jakob Handl – Gallus (1550–1591) in Janez Krstnik Dolar (1621–1673) ter številni drugi, ki so še danes pomemben del slovenskega glasbenega, kulturnega in nacionalnega ponosa. Pomembno dejstvo je, da so prav tak splošno uveljavjen izobrazbeni profil imeli npr. trije največji mojstri dunajskega klasicizma: Haydn je glasbeno zorel v dunajski Dvorni kapeli in bil vse življenje dejaven tudi v cerkveni glasbi, Mozart se je ob očetu kalil na salzburškem stolnem koru, Beethoven je pred prihodom na Dunaj že kot deček in mladenič široko glasbeno obzorje teoretika in praktika pridobival kot organist kölnske katedrale. Podobno pred njimi Monteverdi, Händel, Bach ali Oliver Messiaen, Max Reger, Peter Eben ali naš Primož Ramovš za njimi in številni drugi, od nekoč do danes.
Spomladi leta 2005 se je Oddelek za cerkveno glasbo preimenoval v Oddelek za sakralno glasbo, saj novo poimenovanje univerzitetnega programa bolj natančno izrazi miselno odprtost do časovno in slogovno tako bogatega segmenta evropske in slovenske glasbene dediščine.
V Sloveniji sta po uspešno zaključenem triletnem prvostopenjskem študiju na dveletni drugi magistrski bolonjski stopnji za pridobitev akademskih naslovov predvidena dva profila specializacije oz. težišči izbire: sakralni glasbenik organist in sakralni glasbenik zborovodja. Obe izbiri imata skupno izobrazbeno pot po omenjenem načelu in zahtevi po izobrazbenem profilu celovitega glasbenika. To izbrazbo izkažejo študenti ob trodelnem magistrskem izpitu, ki ga sestavljajo koncertni recital, komponiranje in izvedba lastne skladbe ter zagovor lastne glasbeno-analitične pisne naloge. Prav zato in kot pomoč pri študijskem razvoju v celovitega glasbenika sklop praktičnih poustvarjalnih predmetov, ki so jedro programa (orgle, orgelska improvizacija, zborovodstvo, gregorijanski koral), močno podpira sklop programu prilagojenih glasbeno-teoretičnih in kompozicijskih disciplin, ki so opora in eden nosilnih stebrov v procesu študijskega in osebnega glasbenega zorenja (zgodovinsko-slogovno zastavljen glasbeni stavek in kompozicijske tehnike, semiologija glasbe, glasbena analiza, vokalna in orgelska kompozicija).
Kot v vseh smereh programa Glasbena umetnost lahko študentje Oddelka za sakralno glasbo v zajetnem segmentu izbirnih predmetov v petih letih obeh stopenj študija pridobijo tudi ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo za poučevanje. Ob smiselno načrtovanih izbirnih predmetih je možno nadaljevanje študija na tretjestopenjskem doktorskem študiju doma ali v tujini, pa tudi prehod na študijske smeri v okviru Akademije za glasbo (kompozicija, dirigiranje, inštrumenti s tipkami, stara glasba, glasbena pedagogika ipd.). Prenekateri študent je te nove možnosti bolonjskega sistema študija izkoristil.
Za vse, ki želijo slediti idealu celovitega glasbenika, predstavlja umetniška smer Sakralna glasba Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani tako izredno privlačen in zanimiv študij, kar potrjuje veliko zanimanje za študij na tem oddelku, tudi iz tujine.
Kljub temu, da je diplomantom oddelka izobrazbi in evropskim standardom primerljivo zaposlovanje v slovenskem javnem in zasebnem glasbenem šolstvu omogočeno šele od leta 2008 (Uradni list RS 90/2008, 3864; 22. 9. 2008), je na tem oddelku od leta 1999 na starem in sedanjem bolonjskem programu diplomiralo oz. magistriralo doslej triintrideset slušateljev, na študij pa je bilo od leta 1992 vpisanih na obeh programih (vključno s sedanjimi) preko dvainsedemdeset študentov. Žal katoliška in evangeličanska Cerkev zaposlitvenega statusa cerkvenega glasbenika še nista uredili. Vsi diplomanti oddelka se na svojem področju kot glasbeniki uspešno uveljavljajo in potrjujejo. Poleg rednega dela v slovenski cerkveni glasbi so iskani kot koncertanti, zborovodje in dirigenti, učitelji orgel, učitelji raznovrstnih glasbeno-teoretičnih disciplin ter uspešni učitelji in ravnatelji glasbenih šol ter učitelji in vodje orglarskih šol. Najdemo jih kot dirigente zbora Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Zbora Slovenske filharmonije, kot soustanovitelje in vodje orglarskih šol, organiste in zborovodje na korih slovenskih župnij, kot aktivne glasbenike v kulturnih društvih in mentorje glasbenega življenja v družbi. Del te podobe kaže in dokazuje tudi ta jubilejni teden Oddelka za sakralno glasbo z nastopi sedanjih in nekadnjih študentov.
Oddelek želi slovenskemu prostoru tudi v prihodnje prispevati k oblikovanju, pomenu in vrednosti lika celovito humanistično izobraženega glasbenika, ki je v slovenski in evropski družbi prav danes tako potreben.
prof. mag. Ivan Florjanc