ŠTUDENTI IGRAJO PROFESORJE
13. 2. 2019, 19.30
Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca

Ob 18.30: Predkoncertni pogovor z izr. prof. Urško Pompe, izr. prof. Dušanom Bavdkom in izr. prof. Luko Juhartom bo vodil red. prof. dr. Leon Stefanija.

asist. David Veber: Trije preludiji (2015–2017)

Polona Plaznik – sopran
Vita Kovše – klavir

izr. prof. Dušan Bavdek: Prebujenje (2007/2008)

Lucija Prijatelj – klavir

doc. Vito Žuraj: Interfret (2017)

Jana Fridau – kitara

red. prof. Uroš Rojko: Capriccios (1995)

Kvartet pozavn Trombone Connection
Marin Cvitanović
Tine Plahutnik
Nikola Kropek
Matic Kovač
Ana Erčul – dirigentka

odmor

izr. prof. Jaka Pucihar: Suita za violino in klavir (2012)
Tim Skalar Demšar – violina
Klemen Kocjančič – klavir

asist. Matej Bonin: Momentum II (2018)
Domen Koren – altovski saksofon
strok. sod. Sae Lee – klavir

izr. prof. Urška Pompe: Frfot (2018)
Gašper Livk – kontrabas

doc. Peter Šavli: Tri etude za dve marimbi (2015)

Luka Poljanec, Jan Čibej – marimbi

Luka Juhart, predstojnik Katedre za novo glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, je s študenti pripravil dela svojih kolegov – skladateljev in skladateljice, ki poučujejo na Akademiji za glasbo. Koncert tako ponuja vpogled v ustvarjalnost večine pedagogov, ki svoje ustvarjalne nazore posredujejo bodočim poklicnim glasbenikom.

Redko imamo priložnost slišati na enem koncertu dela skladateljev, ki na najvišji izobraževalni ravni krojijo umetniške poglede mladih glasbenikov. Nekateri seveda bolj študentom kompozicije, drugi bolj študentom na drugih smereh, nekateri torej bolj neposredno oblikujejo kompozicijsko kulturo, drugi bolj posredno – prav vsi pa jo sooblikujejo s svojimi skladbami in svojim delovanjem. Delovanje na kompozicijskem in glasbenoteoretičnem področju se z leti krepi. Postaja – tako kot ustvarjalnost in poustvarjalnost nasploh – vedno bolj obsežno.

Pedagogi glasbenoteoretičnih predmetov in kompozicije na Akademije za glasbo so zlasti v zadnjih letih razvili razgibano dejavnost, ki je veliko bolj pestra od tiste pred dobrima dvema desetletjema, ko je prišlo do tektonskega premika generacij na področju kompozicije in teorije glasbe na Akademiji za glasbo. Vpetost predavateljev v mednarodna dogajanja in različne glasbene prakse daje tudi matični ustanovi širšo veljavo: Akademija za glasbo je v zadnjih desetletjih postala enako privlačna tudi za mlade skladatelje in glasbene teoretike, ne samo za posamezne poustvarjalne profile. Postala je privlačna za širšo evropsko krajino, in ne samo za ožjo regijo, kot je veljalo v prejšnji državi. Izkupiček, jasno, bo pokazal čas. Ampak ne kaže izpostaviti samo vpetosti v prekipevajoče mednarodno glasbeno dogajanje – strokovno in umetniško znanje ter odmevnost zlasti nekaterih pedagogov, katerih dela bomo slišali. Prednost, ki jo kaže izpostaviti na področju glasbenoteoretičnega in skladateljskega delovanja Akademije za glasbo, je tudi v gojenju sicer med seboj različnih umetniških hotenj. Kako sicer povezati glasbene svetove, ki imajo vsak zase precej različna naziranja o vlogi in kakovosti ustvarjanja glasbe?

Ta umetniška širina bo v nocojšnjem pogledu pomembno okrnjena: na sporedu ni dveh (od petih) profesorjev kompozicije in dveh (od štirih) predavateljev glasbenoteoretičih predmetov na Oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo – če računamo samo redno zaposlene. Razlogov nikakor ne kaže iskati v slabi pripravi koncerta – Luka Juhart ni le izjemen umetnik, ampak tudi vrhunski organizator! Gre zgolj za specifike delovanja posameznikov. Četudi okrnjeno, koncert tako razgrinja širino delovanja pedagogov-skladateljev, kot jo nakazujejo slogovno raznovrstna prizadevanja vsakega posameznika: od igre tonov, vpete v trdno, iz klasicističnih vzorov razraslo povednost Dušana Bavdka in Petra Šavlija, do krhkih, pravcatih energetičnih mini svetov v igri zvočnih gest Urške Pompe, od jazzovske rapsodičnosti Jake Puciharja do eksplozivnosti zvočnega raziskovanja Vita Žuraja, od ekspresionistično navdihnjenega Davida Vebra in samosvojega spektralizma Uroša Rojka do nekaterih na različne tradicije oprtih idealov tistih, ki jih na tem koncertu ne bomo slišali, čeprav sooblikujejo ustvarjalno in glasbenoteoretično okolje Akademije za glasbo.

red. prof. dr. Leon Stefanija