Dnevnik, 16.10. 2012, int. stran
Na akademiji vadijo na razglašenih klavirjih
Morda najbolj dramatično so boleče posledice varčevanja orisovali študentje in dekani umetniških akademij.Miran Zupanič, dekan AGRFT, je med drugim povedal, da na fakulteti, ki že 66 let deluje v neustreznih pogojih, nima niti enega kvadratnega metra lastnih prostorov. Zdaj bodo morali denar, ki so ga privarčevali za opremo bodoče novogradnje, porabiti za preživetje. Vseeno je zagotovil: "Ne bomo tekali za vašimi palicami in ne bomo vam jih prinašali..." Še bolj nazorni so bili študentje in vodstvo Akademije za glasbo: "Nimamo denarja za menjavo tipk ali strganih strun, vadimo na razglašenih klavirjih; nekatera predavanja se zaradi pomanjkanja denarja ne izvajajo več." Nekdo je opozoril, da v resoluciji o razvoju visokega šolstva do leta 2012 ni glasba omenjena "niti enkrat samkrat, umetnosti tako rekoč ni", slišati pa je, da oblast razmišlja celo o ukinitvi javnih glasbenih šol, čeprav bi morala vedeti, da "med delinkventi in zasvojenci z mamili ni učencev glasbenih šol..." Slišati je bilo tudi, da ni več gotovo, da bodo v prihodnjem študijskem letu sploh še lahko razpisali programe za študij glasbe. "Tisti, ki bodo imeli denar, bodo šli v tujino, drugi pa..." je bil jasen dekan AGAndrej Grafenauer, ki je zato predlagal ustanovitev sklada za financiranje nacionalno pomembnih programov. Minister Turk je idejo podprl, a obenem takoj napovedal, da dodatnih sredstev za to ni in da se bo vnel hud boj za definiranje nacionalne pomembnosti programov... Za manjšino razpravljalcev so bili mnogi nastopi le "prazen teater", denimo zaAndreja Kovačiča, absolventa doktorskega študija in predstavnika gospodarstva. Kovačič je prepričan, da nas lahko reši le "uporabno znanje", namenjeno gospodarstvu. Kovačič si je prislužil smeh in aplavz tudi nasprotno mislečih...