Miloš Mlejnik izhaja iz slikovite,starodavne Škofje Loke, ki
je s svojim širšim zaledjem prispevala slovenski kulturi vrsto pomembnih
umetnikov.Ljubezen do violončela je nasledil po očetu in od njega
dobil tudi prve napotke za igro na tem instrumentu.Na Akademiji za glasbo v
Ljubljani je diplomiral leta 1970 v razredu
prof. Otona Bajdeta, pri njem je končal tudi podiplomski študij,
izpopolnjeval pa se je še pri treh slavnih mojstrih violončela – pri Siegfriedu
Palmu na Visoki glasbeni šoli v Kölnu, pri Enricu Mainardiju in pri Andreju
Navarri. V letih 1977-1990 je bil soločelist orkestra Slovenske filharmonije. Od leta 1979 je tudi
profesor na Akademiji za glasbo, pedagoško dejaven je še kot vodja številnih
poletnih šol za violončelo doma in v tujini. Kot koncertant je pogosto gost
domačih in inozemskih koncertnih odrov, bodisi kot solist z različnimi
spremljevalci in orkestri, bodisi kot član komornih sestavov, zlasti
klavirskega tria Arcadia in godalnega kvarteta Tartini. Koncertiral je domala v
vseh državah Evrope, večkrat tudi v ZDA, nastopil je na mnogih uglednih
festivalih, med drugim je kot solist igral z orkestrom Slovenske filharmonije v
slovitem Carnegie Hallu v New Yorku, leipziškem Gewandhausu in v
Schauspielhausu v Berlinu. Miloš Mlejnik je eden vodilnih slovenskih glasbenih
umetnikov, violončelist izbrušene
tehnike, polnega, plemenitega tona in elementarne muzikalnosti. Ima obsežen
repertoar, ki stilno obsega od predklasike v današnji čas, precej slovenskih skladateljev je svoja dela, ki jih
je krstno izvedel, napisalo prav zanj.Prejel je vrsto priznanj, med njimi I.nagrado na tekmovanju«
Alfred Vorster ( Köln 1972 ), II.nagrado na mednarodnem tekmovanju F.
Mendelssohna-Bartholdyja ( Berlin 1972), I.nagrado na jugoslovanskem tekmovanju
mladih glasbenih umetnikov ( Zagreb 1973 ), I.nagrado na 10. mednarodnem
tekmovanju komorne glasbe ( Colmar 1977 ), nagrado Prešernovega sklada ( 1984 ) in nagrado Prešernovega
sklada kot član kvarteta Tartini (2001)