Mednarodni muzikološki simpozij 
GLASBENA KRITIKA NEKOČ IN DANES 

37. Slovenski glasbeni dnevi

Četrtek, 23. marec 2023
UL AG, Dvorana Julija Betetta
8.30-10.00: 

Alex Ross (New York): Kritika klasične glasbe: ameriška perspektiva

Susanne Kogler (Gradec): Inovacije, umetnost, družba in življenje: razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike

Začetek tokratnega mednarodnega muzikološkega simpozija 37. Slovenskih glasbenih dnevov, posvečenega glasbeni kritiki nekoč in danes, bo potekal v prostorih Akademije za glasbo. Kot vabljena predavatelja bosta nastopila eden najvidnejših kritikov današnjega časa, kritik revije The New Yorker in avtor uspešnice Drugo je hrup (The Rest Is Noise) Alex Ross, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah kritika v ZDA ter predstojnica Inštituta za muzikologijo na Univerzi Karla in Franca v Gradcu Susanne Kogler, ki bo s pomočjo zgodovinskih primerov osvetlila družbenopolitične razsežnosti glasbene kritike ter spregovorila o tem kakšno vlogo bi lahko imela le ta v prihodnje.

Kritika klasične glasbe: ameriška perspektiva 

Tako kot pretežno povsod drugje, je v Združenih državah Amerike kritik klasične glasbe postal ogrožena vrsta. Po nekaterih ocenah se v državi z več kot tristo milijoni prebivalci s pisanjem o klasični glasbi v medijih za polni čas preživlja manj kot deset ljudi. Trenutno nič ne kaže na to, da se bo trend obrnil. Po drugi strani je muzikologija postala bolj odprta za javnost kot v zadnjih desetletjih in raziskovalci redno objavljajo prispevke v vodilnih publikacijah na honorarni osnovi. Prihodnost ameriške kritike je verjetno v spoju novinarskega in akademskega diskurza. Kljub temu je novinarska kritika stroka, za katero se je vredno boriti, če nič drugega zaradi tega, ker omogoča intelektualno neodvisnost.

Inovacije, umetnost, družba in življenje: razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike 

Že polemika med Giovannijem Mario Artusijem in Claudijem Monteverdijem, pa tudi Querelles des anciens et des modernes in estetske razprave v 19. in 20. stoletju kažejo, da so se kritiški spori o glasbi netili predvsem glede vprašanja umetniških inovacij. Sprva so bili vanje vpleteni večinoma teoretiki in skladatelji, v 19. in 20. stoletju pa so v ospredje stopili tudi filozofi, kot sta Friedrich Nietzche in Theodor W. Adorno. Prav njuna pisna dela jasno kažejo, da razmišljanja o glasbi vedno izvirajo iz družbenih vrednot in določenih stališč, ne le do umetnosti, temveč tudi do življenja nasploh. Nevarnost ideološke uzurpacije glasbe in njene kritike je postala grozeče očitna v času totalitarnih režimov 20. stoletja. V današnjem času se zdi, da je glasbena kritika ogrožena iz različnih razlogov. Po eni strani ima sedanja preobrazba javnih medijev korenit vpliv na tradicionalne kulturne prakse; po drugi strani pa se zdi, da nihče več ne verjame, da naj bi se borili za »resnico« nekega estetskega stališča ali določene oblike umetnosti. Poleg tega je videti, da so kakovostne javne razprave na splošno v zatonu. Problematični položaj glasbene kritike torej očitno sovpada s širšo krizo kritičnega razmišljanja in zahodne kulture. S takim pogledom, ki predstavlja moje izhodišče, bom najprej osvetlila družbenopolitične razsežnosti, ki so neločljivo povezane z glasbeno kritiko, na podlagi zgodovinskih in aktualnih primerov. Nato bom razpravljala o tem, kakšno vlogo bi lahko imela glasbena kritika ter kakšne oblike bi lahko prevzela v današnjem času in v prihodnosti.

Predavanji bosta potekali v angleškem jeziku.