Umetnost
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (koordinatorica), Akademije za glasbo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki se izvaja v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Fakulteto za arhitekturo ter Naravoslovnotehniško fakulteto, traja 4 leta in obsega 240 kreditnih točk.
Študijski program Umetnost je analogen tretjestopenjskemu izobraževanju na področju znanosti in z njim enakovreden. S področjem znanosti ga povezuje stopnja sistematičnosti, zahtevnosti in ustvarjalnosti, od njega pa ga ločijo vsebinski, metodološki, edukativni in evalvacijski vidiki študija. Pomemben skupni imenovalec obeh modalitet tretjestopenjskega izobraževanja je vidik raziskovalnosti, saj je tudi tretjestopenjski izobraževalni program na področju umetnosti v temelju zasnovan in voden raziskovalno.
Interdisciplinarni doktorski študij Umetnost je nadaljevanje in nadgradnja drugostopenjskega študija, katerega osrednji del je umetniško raziskovanje in oblikovanje vrhunsko usposobljenih umetnikov različnih področij. Učni izidi interdisciplinarnega doktorskega študija Umetnost se kažejo v vrhunsko usposobljenih umetnikih (na umetniški in teoretski ravni), kompetentnih za mednarodno primerljivo umetniško prakso na izbranem področju.
Predstavitveni zbornik študijskega programa Umetnost
- GLASBA
- VPIS
- Predstavitev
− 4.200,00 € (1. letnik),
− 4.200,00 € (2. letnik),
− 3.000,00 € (3. letnik),
− 3.000,00 € (4. letnik).
PREDMETNIK
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost obsega 7200 ur oziroma 240 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam namenjenih 1800 ur oz. 60 ECTS in umetniškoraziskovalnemu delu 5400 ur oz. 180 ECTS. 1 ECTS je ovrednotena s 30 urami študentovega dela.
Organizirane oblike sestavljajo 25 %, raziskovalno delo pa 75 % obveznosti študenta. Predavanja praviloma ne presegajo 20 % vseh organiziranih oblik pouka. Delež seminarjev, vaj in drugih oblik študija znaša v povprečju več kot 80 %.
Vrstni red predmetov oziroma razporejenost predmetov po semestrih in letnikih:
1. LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti I
5 ECTS – Teorije umetnosti
5 ECTS – Temeljni predmet s področja, na katero se je študent vpisal
10 ECTS – Umetniški seminar 1 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
35 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
2. LETNIK: 60 ECTS
5 ECTS – Raziskovanje v umetnosti II
5 ECTS – Zunanji izbirni predmet
5 ECTS – Predstavitev dispozicije doktorskega dela
45 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
3. LETNIK: 60 ECTS
10 ECTS – Umetniški seminar 2 (sodelovanja v primerljivih aktivnostih, umetniška dejavnost, dejavnost pri besedilu kot povezava med konceptualnim in praktičnim delom)
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
4. LETNIK: 60 ECTS
50 ECTS – Individualno umetniškoraziskovalno delo
5 ECTS – Predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela
5 ECTS – Javni zagovor doktorskega dela
Vertikalna povezanost predmetov: doktorski študij se začenja s temeljnimi metodološkimi predmeti in nadaljuje z bolj specifičnimi. Od 1. do 4. letnika se tako povečuje delež individualnega umetniškega raziskovalnega dela. Temeljni predmeti zagotavljajo nujno znanje, potrebno za umetniškoraziskovalno delo na izbranem področju. Najprej podajo najširši teoretski okvir raziskovanja, nato pa obravnavajo raziskovalno metodologijo, različne metode umetniškega raziskovanja in metode predstavljanja raziskovalnih rezultatov. Umetniški seminarji in individualno umetniškoraziskovalno delo so v celoti vezani na temo doktorske disertacije.
Horizontalna povezanost predmetov je zagotovljena s temo doktorske disertacije, na osnovi katere so izbrani doktorski seminarji in ki usmerja individualno umetniško raziskovalno delo.
Seminarji bodo na voljo tudi študentom sorodnih programov drugih fakultet UL ter študentom univerz oz. akademij – umetniških visokih šol, s katerimi ima UL sklenjene pogodbe o izmenjavi študentov.
Za dokončanje študija in pridobitev umetniškega naslova doktor/doktorica umetnosti mora študent uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno javno zagovarjati doktorsko delo v skupnem obsegu 240 ECTS. Obveznost doktoranda je najmanj ena javna predstavitev rezultatov umetniškoraziskovalnega dela (ob oddaji doktorskega dela v oceno), ki jo posamezne umetniške discipline priznavajo kot ustrezno. Doktorand mora najkasneje ob oddaji doktorskega dela v oceno predložiti dokazila o prvem avtorstvu umetniškega dela in o njegovi javni predstavitvi.
Doktorsko delo je rezultat večletnega umetniškoraziskovalnega projekta. Pomeniti mora izviren prispevek k umetnosti, ki je pozitivno ocenjen s strani komisije za spremljanje doktorskega študenta. Doktorsko delo mora predvsem slediti trem načelom: obravnavani problem mora biti relevanten, študent mora obvladati metodologijo umetniškega raziskovanja in rezultati morajo pomeniti izviren prispevek k umetnosti.
SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJU
Doktorski študij na področju glasba je zasnovan kot je kvalitativna nadgradnja prve in druge bolonjske stopnje izobraževanja na področju glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nadgradnja je pripravljena po zgledu umetniških akademij in visokih šol v EU, ZDA in širše, na način, ki upošteva značilnosti in družbeno-zgodovinske posebnosti slovenskega kulturnega prostora.
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti doktorande za opravljanje najzahtevnejših del in nalog v umetniškem okolju, za samostojno umetniškoraziskovalno delo na širšem področju umetnosti in enakovredno vključevanje v mednarodni trg dela in umetniškoraziskovalno okolje ter vzpostaviti možnosti za nadaljevanje študija na podoktorskih umetniških študijskih programih. Program je usmerjen v izoblikovanje široko razgledanega doktorja umetnosti, ki bo sposoben samostojno voditi in koordinirati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju umetnosti, pa tudi v kontekstu interdisciplinarnih raziskav in umetniških projektov. Doktorant bo usposobljen za raziskovalno delo v akademski sferi kot tudi zunaj nje ter vešč, samostojen in proaktiven v vodenju temeljnih, aplikativnih ali razvojnih (interdisciplinarnih) raziskovalnih programov in projektov na področju umetnosti.
GLASBA
Interdisciplinarni doktorski študij Umetnost omogoča poglobljeno in sistematično raziskovanje v glasbi na področju glasbene kompozicije in interpretacije.
Študij omogoča nadgrajevanje filozofskih, strukturnih in kompozicijskih temeljev glasbene umetnosti. Vključuje poglobljeno raziskovanje kreativnih in reproduktivnih procesov pri ustvarjanju ter poustvarjanju glasbenih del. Doktorandi načrtujejo umetniške projekte v katerih raziskujejo odnos med teorijo in prakso ter obravnavajo vlogo umetniškega dela v družbi. Pridobijo tudi sposobnost vrednotenja umetniških del ter izvajanja strokovne in javne kritike.
Področje kompozicije vključuje raziskovanje različnih vidikov ustvarjanja glasbenih del, vključno z fenomenološkimi koncepti, realizacijo in konkretizacijo umetniških del ter interpretacijo skozi glasbeno hermenevtiko. Doktorandi se posvečajo tudi sodobnim izvajalskim praksam ter problematiki strokovne, javne recepcije in kritike glasbenih del.
V okviru dirigiranja, instrumentov, petja in sakralne glasbe se doktorandi sistematično in sistemsko ukvarjajo z izvajalskimi praksami preteklosti in sodobnosti. Poudarek je na raziskovanju umetnosti skozi ustvarjalno prakso, ki služi kot metodološko orodje, ter na argumentiranju umetniške izvajalske prakse v odnosu do občinstva. Prav tako se posvečajo dimenzijam sodobne interpretacije glasbenih del, izvajalski praksi ter teoriji nastopanja in izvajanja.
Raziskovanje v okviru predmeta se lahko izvaja znotraj področja glasbene umetnosti ali interdisciplinarno s prepletom različnih umetnostnih praks ter povezovanjem z drugimi področji študija Umetnosti na 3. stopnji in drugimi znanstvenimi področji.
IZVAJANJE ŠTUDIJA
Temeljni metodološki predmeti programa, ki so obvezni za vse doktorande, so: Raziskovanje v umetnosti I, Raziskovanje v umetnosti II in Teorije umetnosti. Metode raziskovanja so za razvejena področja umetnosti ključnega pomena, saj prinašajo nabor prenosljivih in ponovljivih metod dela v vedno bolj interdisciplinarnem umetniškoraziskovalnem okolju in prav te bodo doktorandi pri svojem individualnem umetniškem delu aplicirali po izbranih umetniških področjih ter se bodo reflektirali v rezultatih umetniškoraziskovalnega dela. Zaradi sorodnosti področja umetniških predmetov so temeljni predmeti za vsa področja enaki. Temeljni metodološki (in teoretski) predmeti so obvezni za vse študente, ne glede na izbrano področje študijskega programa.
Za zagotovitev poznavanja področja študent na izbranem področju študijskega programa vpiše predmete v obsegu 20 ECTS (tri temeljne metodološke in en temeljni predmet s področja). Poleg temeljnih metodoloških predmetov programa, sta obvezni temeljni predmeti na UL ALUO: Likovna umetnost in Oblikovanje (vsak za svoje področje).
Predmeti se izvajajo v organizirani obliki študija, oblika izvajanja pa je prilagojena številu doktorandov. Doktorand predmete izbere v soglasju z izbranim mentorjem.
Umetniška seminarja 1 in 2 pomenita konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorskega dela. Njuna vsebina se določa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata ali povezana za skupino kandidatov. Povezava se gradi na sorodnosti teme kandidatovih doktorskih del.
Največji delež doktorskega študija poteka v obliki individualnega umetniškoraziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja ali mentorjev pripravlja doktorsko delo, doseže aktivno obvladovanje raziskovalne metodologije pri konkretnem umetniškem projektu ter v praksi razvija vse splošne in predmetno specifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.
SPLOŠNE KOMPETENCE OZIROMA UČNI IZIDI, KI SE S PROGRAMOM PRIDOBIJO:
Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost združuje praktične in teoretične prvine izbranih umetniških področij. Študij kombinira sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije umetniških sposobnosti in znanj. Po končanem študijskem programu Umetnost bodo študenti s pomočjo vertikalne in horizontalne povezanosti vsebin študija razvili naslednje kompetence:
- analitičnost;
- kompetentno uporabo metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje umetniške prakse in raziskovanja; suverena uporaba in nadaljnji razvoj različnih umetniškoraziskovalnih metod in tehnik; avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
- poznavanje okolja izbranega področja, discipline (široko, kritično in refleksivno razumevanje izbranega okolja, delovanja institucij, struktur in dinamike razvoja);
- strateško naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranja razvoja dogodkov, zmožnost ločevanja bistvenega od nebistvenega ter iskanja rešitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih problemov);
- komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije umetniških dosežkov; odlična sposobnost pisnega in govornega izražanja, javnega predstavljanja ter jasnega, aktivnega in argumentiranega nastopanja);
- timsko delo in kooperativnost (vodenje najzahtevnejših umetniškoraziskovalnih projektov ter interdisciplinarnega skupinskega dela širokega umetniškega področja; pripravljenost na sodelovanje; zmožnost upoštevanja mnenj drugih; proaktivno delovanje in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima);
- strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje umetniških delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke);
- prožnost pri obvladovanju sprememb (prožno delovanje v različnih družbenih (domačih in tujih) okoljih, umetniških in kulturnih kontekstih, pri sodelovanju v interdisciplinarnih projektih, razumevanje umetniške in kulturne pluralnosti);
- mreženje (sposobnost navezovanja stikov znotraj in zunaj organizacij, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
- izrazito razvito umetniško in umetniškoraziskovalno etiko, kritično refleksijo ter humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
- razgledanost in širok spekter znanj na področju umetnosti ter sposobnost ustvarjanja kakovostnega umetniškega dela.