Teorija glasbe

Teorija je opazovanje, motrenje, razmišljanje o glasbi. Pogosto so opažanja zapisana v besedi. V medijsko nasičenem prostoru se zdi, da so besede povsem jasne in da jih razumemo brez težav. Toda jezik se spreminja. Nastajajo nove besede in nekatere spreminjajo pomen Tudi v teoriji glasbe.

Zgodovinski viri in literatura teorije glasbe

Pot, ki jo je zahodnjaška teorija glasbe prehodila, je dolga. Najpomembnejši starejši spisi so dostopni v Središču za zgodovino teorije glasbe in literature (Center for the History of Music Theory and Literature (CHMTL)). Obravnava posameznih pojmov pa je najlepše prikazana v enem najbolj temeljitih priročnikov teorije glasbe, v nemškem Priročniku glasbene terminologije (Handwürterbuch der musikalischen Terminologie), ki  je na voljo v okviru Virtualne muzikološke knjižnice.

Teorija glasbe na Slovenskem

Slovenska teorija glasbe ima bogato dediščino.

Ob pogledu na slovensko trdicijo poučevanja teorije glasbe je težko spregledati bogato dediščino, o kateri sta celoviteje in sintetično pisali zlasti WINKLER, 2006, in GRAZIO, 2017, čeprav obstajajo tudi poljudnejši pregledi. Razen zadnjih učbenikov v obtoku je večina učbenikov bolj ali manj samo še zgodovinsko zanimivih, kljub temu, da so nekatere vsebine iz preteklosti povsem identične z današnjimi. Čas je bolj naklonjen pozabljanju starega, primerjave med starimi in novimi priročniki (tudi teorije glasbe) so kvečjemu površinske in uhajajo akademskemu zanimanju, čeprav so možnosti za primerjavo in nadgrajevanje zaradi elektronskega dostopa do večine virov niso bile nikoli bolj priročne za analizo. Na tem mestu je smiselno ponoviti glasbenopedagoški (in vsekakor tudi muzikološki) pomislek, ki ga je na svojem predavanju ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem izpostavila Lučka Winkler, namreč da niso vse stare stvari slabše od novejših in da niso niti vse nove stvari boljše od starih. Parafrazirano rečeno: niso vse tuje reči boljše in niso vse domače reči zveličavne.

Praktično se s teorijo glasbe ukvarjajo vsi profili glasbenikov. Obstajajo pomembne razlike v obsegu in poglobljenosti: za skladatelja bo teorija glasbe v glavnem usmerjena na praktična vprašanja oblikovanja glasbenega toka; za izvajalca bo teorija "skrita" v skladbi in jo bo intuitivno prepoznaval odvisno od partiture, ki jo podaja; glasbeni pedagog se bo posvečal povezovanju teoretičnih disciplin in praktične uporabe z namenom glasbenega opismenjevanja; muzikolog bo iskal zgodovinske tokove in povezave med različnimi pojavnimi pla(s)tmi glasbe ...