Znanstveni simpozij ob 120. obletnici rojstva skladatelja, profesorja in nekdanjega rektorja Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973)/
A scientific symposium at the 120th anniversary of the birth of L. M. Skerjanc: composer, professor and former rector of the Academy of Music (1900–1973)
PROGRAM / PROGRAMME
Sreda, 24. november 2021 / Wednesday, 24 November 2021
Akademija za glasbo, Šantlova dvorana / The Academy of Music, Šantl's Hall
https://uni-lj-si.zoom.us/j/98610071735
Meeting ID: 986 1007 1735
Ob 9.00 / At 9.00
Pozdravni nagovori / Welcome speeches:
Marko Vatovec, dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani / Dean of the
Academy of Music
Andrej Misson, vodja organizacijskega odbora simpozija / Head of
the Scientific Symposium
Ob 9.30 / At 9.30
Vodja / Chair: Darja Koter
zasl. prof. dr. Primož Kuret, Akademija za glasbo
Mojster Lucijan Marija Škerjanc, ob 120-letnici rojstva
V svojem prispevku je zasl. prof. dr. Primož Kuret zapisal mdr. tole:
Škerjanc se je hitro uveljavil kot najprodornejši slovenski glasbenik na različnih področjih. Uveljavil se je kot pedagog, dirigent, skladatelj, pianist in glasbeni pisec. Na vseh področjih je zapustil globoke sledove. S svojim širokim strokovnim, splošnim in besednim znanjem je v glasbo suvereno prenašal svoja estetska doživetja. Duhovit in iskriv je obvladal slovenski glasbeni prostor ter ga s svojim skladateljskim delom dvignil na doslej še neznano višino. S svojim obširnim in vsestranskim glasbenim opusom je visoko presegel vso dotedanjo slovensko glasbo.
izr. prof. dr. Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino
Glasbene ustanove v kulturni politiki obeh Jugoslavij
Kulturna politika prve in druge Jugoslavije se je močno razlikovala, a imela vseeno nekatere skupne prvine. Med temi je bilo tudi ustanavljanje in državno financiranje kulturnih ustanov, med katerimi je bilo tudi vse več glasbenih. Pri uvajanju novosti se je zapletalo zaradi slovensko-jugoslovanskih nesoglasij, v Sloveniji pa zaradi različnih idejnih pogledov na umetnost, umetniške ustanove in razvoj umetnosti v družbi. Vsekakor pa je obdobje obeh Jugoslavij, ki ga je v glasbi soustvarjal tudi Lucijan Marija Škerjanc, prav čas največje institucionalizacije slovenske glasbene scene.
prof. dr. Matjaž Barbo, Filozofska fakulteta
Škerjančevi samospevi
Samospev pomeni enega od težišč Škerjančevega ustvarjanja. Zdi se, da se je prav v samospevu skladateljeva invencija na svojevrsten način uresničila in izpela. Kompozicijski izraz v samospevih je zgoščen in neposreden. Klavirski stavek oblikuje Škerjanc kot izvrsten pianist v močan, slikovit stavek, ki pa vendar ni poudarjeno virtuozen, ampak postavljen v enakovreden dialog s pevskim glasom. V vokalu skladatelj išče soglasja z besedilom, zato izbira besedila, ki sodijo v njegov estetski horizont. Na eni strani japonska in kitajska lirika, Karlin, Gradnik, Župančič in Baudelaire odzvanjajo v impresivno občutljivem glasbenem izrazu, Prešeren in Heine zazvenita v romantičnem zanosu, slovenska ljudska pesem pa se oblikuje v spontano zvočno slikovito pripoved.
Ob 11.15 / At 11.15
Vodja / Chair: Matjaž Barbo
prof. dr. Leon Stefanija, Fillozofska Fakulteta
Ocena L. M. Škerjanca diplomskega opusa Primoža Ramovša. Opombe k zgodovini vrednotenja glasbe na Slovenskem ali »Večni boj med sinhronizmom in diahronizmom«.
Je iz diplomskega opusa Primoža Ramovša. Citat v naslovu je nastal 15. 7. 1941 kot argument diplomantovega očeta, akademika Fran Ramovš, ki ga je v »prigovoru« sinovi diplomski oceni naslovil na rektorja Glasbene akademije Antonu Trostu.
V celoti se navedek glasi: »Gre le za večni boj med sinhronizmom in diahronizmom in le sinteza dá objektivno sliko.« Očitno gre za sestavljanko iz dveh znanih in enega neznanega kosa: med Osterčevimi in Škerjančevimi naziranji in »tistim vmes«. Oba pogleda sta sicer že večkrat doživela muzikološko interpretacije, a tretji del, na katerega meri Fran Ramovš, ostaja obrobna neznanka. Ali je res obrobna in ali je sploh neznanka?
V prispevku je tretji del te sestavljanke – sinteza obeh premis saussureovskega jezikoslovja – razumljen povsem dobesedno: kot učinkovito pragmatično znanstvenoraziskovalno vodilo jezikoslovca v zagovor svojemu sinu in kot glasbenozgodovinopisna iztočnica. Kaj prinaša ta apologija »tistega vmes«? Prispevek razkriva problematiko spremenljivk vrednotenja glasbe na Slovenskem v času med obema vojnama. In ponuja vpogled v tiste drobce sestavljanke, ki zgodovino vrednotenja glasbene preteklosti analizirajo skozi uporabo vrednotenja glasbe, kot jo ponuja publicistika tistega časa.
prof. dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta
Komorna dela Lucijana Marije Škerjanca – preskoki, iskanja, vmesnosti
Lucijan Marija Škerjanc sodi po mnogih prepričanjih »za največjega slovenskega skladatelja«, kar sicer potrjuje njegova izstopajoča vloga v zgodovini slovenske glasbe 20. stoletja. Toda v zgodovino se Škerjanc ni zapisal samo kot izstopajoč skladatelj s sorazmerno obsežnim opusom, temveč tudi po prav posebni družbeni vlogi, ki jo je odigral kot skladatelj, profesor, glasbeni kritik, publicist in upravljalec v širšem slovenskem glasbenem kontekstu. V pogosto polariziranem slovenskem glasbene prostoru je večkrat obveljal za tistega skladatelja in premišljevalca, ki je najbolj zvesto ostajal zavezan tudi globoko v času modernizma tradicionalnim estetskim izročilom. A analiza komornih skladb izdaja še veliko bolj kot skladateljevi samospevi ali simfonična dela sorazmerno veliko slogovno ambivalentnost, ki je razpeta med sicer prevladujoča izrazila moderne (nekakšen »romantični impresionizem«), jasne vdore neoklasicizma in neobaroka ter tudi bolj »avanturistične« poglede proti ekspresionizmu, vključno z dvanajsttonsko tehniko. To kaže na to, da Škerjanc ni bil neobčutljiv za vplive iz okolja, da kljub izredno dodelani estetski misli, ni bil neomajno prepričan v estetsko prepričljivost zgolj tradicionalnih izrazil, da je torej tudi dvomil in iskal. Takšne razpetosti, iskanja in negotovosti pa ob pregledovanju komornih del niso značilna samo za bolj »eksperimentalno« obdobje sredi dvajsetih let, ko je prišel v stik s sodobno glasbeno tvornostjo v Parizu, temveč jih je mogoče razpoznati v komornih delih, nastalih v vseh obdobjih skladateljevega ustvarjanja.
prof. dr. Jernej Weiss, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani
Klavirske skladbe Lucijana Marije Škerjanca
Škrjančevo snovanje klavirskih del se razprostira skozi celotno skladateljevo ustvarjalnost. Skupno je napisal kar 107. klavirskih skladbah uvrščenih v 27 opusov, kar kaže, da gre za eno izmed osrednjih področij skladateljeve produkcije in sploh enega izmed najbolj obsežnih klavirskih opusov med slovenskimi skladatelji. Čeprav je vsaka njegova skladba entiteta sui generis in svojevrstna sinteza kompozicijsko-tehničnih elementov, pa se v njegovem opusu pojavljajo določene stalnice pri njihovem povezovanju. Predvsem te bodo predmet zanimanja pričujočega referata. Na podlagi omenjenih karakteristik lahko skladateljevo klavirsko ustvarjalnost razdelimo na dve obdobji, obdobje iskanja in obdobje oblikovanje individualnega stila po letu 1930.
Ob 15.00 / At 15.00
Vodja / Chair: Andrej Misson
mag. Zoran Krstulović, Narodna in univerzitetna knjižnica
Bibliografija člankov Lucijana Marije Škerjanca
Skladatelj Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) se je od rane mladosti pa do konca življenja, poleg skladanja, poučevanja in drugega glasbenega udejstvovanja, ukvarjal tudi z glasbeno publicistiko. Objavil je več kot sedemsto različnih prispevkov v dnevnem časopisju, koncertnih in opernih listih ter strokovnih in znanstvenih revijah. Do sedaj najbolj popoln popis Škerjančevih člankov se nahaja v listkovnih katalogih nekdanjega oddelka Slovenska bilbiografija v Narodni in univerzitetni knjižnici. Podatki o Škerjančevih člankih, objavljenih do vključno leta 1945, so skoraj v celoti natisnjeni v Bibliografiji rasprava i članaka. Muzika, v zvezku 14 (Zagreb, 1986). Podatke o prispevkih nastalih po letu 1945 najdemo v Slovenski bibliografiji, ki je izhajala letno in prinašala popis člankov objavljenih v posameznem koledarskem letu. V nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS pa najdemo podatke za le nekaj člankov. Bibliografija skladateljevih člankov prvič prinaša na enem mestu podatke o vseh publicističnih prispevkih Lucijana Marije Škerjanca.
prof. dr. Darja Koter, Akademija za glasbo
Kritiški in drugi zapisi Lucijana Marije Škerjanca med svetovnima vojnama
Lucijan Marija Škerjanc velja za enega najdejavnejših piscev glasbenih kritik in črtic v zgodovini slovenske glasbe v času od konca prve svetovne vojne do začetka 70. let dvajsetega stoletja. V Digitalni knjižnici Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana je z njegovim podpisom zabeleženih več kot sedemsto zadetkov. V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na čas med obema svetovnima vojnama, ko se Škerjanc s svojimi kritikami domala vseh pomembnejših koncertnih dogodkov tedanje Ljubljane (operne in operetne predstave niso bile predmet njegove strokovne presoje) ter občasno tudi kot avtor kratkih prispevkov o glasbi in glasbenikih izpostavi kot avtoriteta prve vrste. V obdobju od leta 1917, ko se prvič oglasi, do začetka druge svetovne vojne prevladujejo kritiški zapisi v dnevnem in revijalnem tisku, in sicer najprej v reviji Dom in svet ter v Ljubljanskem zvonu, nato pa pretežno v časopisu Jutro, ki postane do začetka druge svetovne vojne njegov glavni medij kritiških objav.
izr. prof. dr. Branka Rotar Pance, Akademija za glasbo
Pedagoški lik Lucijana Marije Škerjanca
Proučevanje pedagoškega lika Lucijana Marije Škerjanca zahteva večdimenzionalen in kontekstualen vpogled. Povezuje se z njegovo izobrazbo, ustanovami, v katerih je pedagoško deloval, statusom, ki ga je v teh ustanovah imel, delovnimi pogoji in pedagoškimi obremenitvami. Zanimajo nas takratni učni načrti, učne metode in oblike, učila in učni pripomočki ter dosežki njegovih učencev. Pedagoško delo se najtesneje povezuje s Škerjančevim ustvarjalnim delovanjem ter njegovim drugim glasbenim udejstvovanjem. Osebnostne dimenzije skušamo rekonstruirati skozi dokumente, povezane z Lucijanom Marijo Škerjancem in zapise njegovih učencev.
Ob 16.45 / At 16.45
Vodja / Chair: Branka Rotar Pance
prof. mag. Ivan Florjanc, Akademija za glasbo
Simfonije L. M. Škerjanca
Skoraj složno je mnenje med pregledi skladateljskega opusa L. M. Škerjanca, da tvori njegovih petero simfonij jedro skladateljeve ustvarjalnosti in to kljub dejstvu, da tudi njegovih ostalih ustvarjalnih zvrsti ne gre spregledati. Manj složni pa so dosedanji pregledi slovenske glasbe pri vrednotenju in slogovnem razvrščanju Škerjančevih simfonij. Prav tako ni enotnega mnenja v sodbi, katera od njegovih petih simfonij naj bi izstopala po svoji kompozicijski in estetski vrednosti in izrazni moči. Predavanje želi odpirati vprašanja ob nizanju sedanjih stališč, uvidov in vzpodbuditi raziskovalno glasbeno analitično delo pri iskanju bolj poglobljenega odgovora na še vedno odprta vprašanja presoje, opredeljevanja, klasifikacije in valorizacije Škerjančevih petero simfonij.
doc. David Veber, Akademija za glasbo
Simfonična dela L. M. Škerjanca
Lucijan Marija Škerjanc ima med slovenskimi skladatelji enega bolj obsežnih in tehtnih opusov simfonične glasbe. Tako kot v preostalih delih, je tudi tukaj moč opaziti njemu lasten in značilen razvoj glasbene govorice, njegova invencija in tehnika pa se odražata predvsem v mojstrski uporabi harmonskih ter oblikovnih struktur. Predvsem jih bom predstavil na primeru njegovega koncerta za harfo in orkester.
prof. dr. Andrej Misson, Akademija za glasbo
Vokalno-instrumentalna dela L. M. Škerjanca
Lucijan Marija Škerjanc je tudi eden naših najbolj pomembnih skladateljev vokalno-instrumentalnih del. Napisal jih je več. Med njima sta dve uglasbitvi vrhunske pesnitve Franceta Prešerna, Sonetnega venca. Najbolj znamenita je druga uglasbitev, iz leta 1948, za katero je prejel tudi Prešernovo nagrado. Gre za monumentalno glasbeno delo epskih razsežnosti, ki bo v referatu kratko predstavljeno. Z njim je skladatelj najbrž dosegel vrh svoje ustvarjalnosti, v zakladnico slovenskih del pa prispeval vrhunsko glasbeno delo.
Ob 19.00 / At 19.00
Sreda, 24. november 2021 / Wednesday, 24 November 2021
Akademija za glasbo, Šantlova dvorana / The Academy of Music, Šantl's Hall
KONCERT SKLADB LUCIJANA MARIJE ŠKERJANCA
Spored:
Koncert za harfo in komorni orkester, Lento - Allegro piacevole
Harfa: Lara Hrastnik
Klavir: doc. Sae Lee
Mentorica: prof. Mojca Zlobko Vajgl
Samospevi
Lampijončki (besedilo: Pavel Karlin)
Pisma (I.) (besedilo: Alojz Gradnik)
Sopran: Katarina Zorec
Klavir: Tanja Šterman, strok. svet.
Mentorica: prof. Pia Brodnik
Pisma (V.) (besedilo: Alojz Gradnik)
Vizija (besedilo: Pavel Karlin)
Bariton: Marko Ferjančič
Klavir: Tanja Šterman, strok. svet.
Mentorica: prof. Pia Brodnik
Beli bezeg (besedilo: Li-Taipo, B. von Münchhausen, P. Karlin)
Aleja sniva (besedilo: France Zbašnik)
Pomladne noči (besedilo: Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin)
Sopran: Nadia Ternifi
Klavir: Tanja Šterman, strok. svet.
Mentorica: prof. Pia Brodnik
Klavirske skladbe
12 preludijev za klavir, Preludij št. 1, 4, 7
Klavir: Luka Taradi
Mentor: prof. Vladimir Mlinarić
Tri skladbe za levo roko, 2. Canzonetta – Andante molto sostenuto e con sentimento
Klavir: Verhovnik Barbara
Mentor: prof. Vladimir Mlinarič
Sedem nokturnov za klavir, Nokturno št. 1
Klavir: Eva Žagar
Mentorica: prof. Tatjana Ognjanovič
Nokturno
Klavir: Meta Kokošinek
Mentor: prof. Tomaž Petrač
Lucijan Marija Škerjanc: Intermezzo romantique
Violina: Ana Rupar
Klavir: Beata Ilona Barcza, viš. strok. sod.
Mentor: prof. Gorjan Košuta
LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: PRED OGLEDALOM
LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: GODALNI KVARTET ŠT. 5 V FIS-MOLU