Dragi poslušalci koncertov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani,
sodelavci Akademije v času koronakrize seveda ne sedimo križem rok. Na vse pretege se trudimo, da v času posebnih ukrepov naše umetniško delo in njega rezultati ne zastanejo. To nam je v veselje in izziv, sodelujoči pri pripravi in izvedbi dejavnosti pa bomo znova dokazali, da nas tudi virus ne more ustaviti pri snovanju in izpeljavi dogodkov, ki bogatijo tako strokovno kot ljubiteljsko javnost, saj je ta lačna naših koncertov.
Odpadle koncerte aktualne koncertne sezone iz ciklov Tutti in Solo e da camera bomo izvedli v prihodnji, za začetek pa se bodo ob poletnih sredah (tretja in četrta v juniju ter prva v juliju) ob omejenem številu poslušalcev in ob upoštevanju varnostnih navodil glede telesne razdalje v Veliki dvorani Palače Kazina predstavile naše komorne zasedbe s tremi zanimivimi koncertnimi sporedi. V sodelovanju z Radiem Slovenija bomo te dogodke z živim pretokom slike in zvoka predvajali tudi na našem Facebook portalu. Pridružite se nam v živo ali preko spleta. In še posebej toplo vabljeni naši zvesti abonenti!
prof. mag. Matjaž Drevenšek,
prodekan za umetniško dejavnost UL AG
___________
Ton na koncertu bo oblikoval Radio Slovenija
Posnetke koncertov boste lahko poslušali v septembrskih oddajah Nove glasbene generacije na programu Ars.
Večer komornih del Ludwiga van Beethovna ob 250-letnici skladateljevega rojstva
Sonata za klavir s spremljavo violine v F-duru, op. 24*
Allegro
Adagio molto espressivo
Scherzo. Allegro molto
Allegro ma non troppo
Zala Kocijančič, violina
Beata Barzca, klavir
Klavirski trio v B-duru, op. 97, »Nadvojvoda«
Allegro moderato
Scherzo. Allegro
Klavirski trio Rupnik
Anže Rupnik, klavir
Manca Rupnik, violina
Nejc Rupnik, violončelo
Variacije na temo »Ich bin der Schneider Kakadu«, op. 121a
Klavirski trio Affetuosso
Lara Oprešnik, klavir
Zala Kocijančič, violina
Peter Kaiser, violončelo
mentorji: prof. Vasilij Meljnikov, doc. Janez Podlesek, izr. prof. Miha Haas
*originalni naslov skladbe
Glasba Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je glasba izjemnih razsežnosti. V svojih delih je dosegel večjo sugestivnost glasbenega izraza od svojih predhodnikov in sodobnikov ter s tem premaknil meje glasbe in družbenega položaja umetnika.
Mladi in vihravi Beethoven, ki je ob koncu 18. stoletja rad z vso silo udrihal po finih dunajskih klavirjih, v svoje simfonije vključeval zvočne efekte, ki jih je takratna kritika označila za barbarske in škandalozne, je s svojo izjemno kreativno močjo in neomajno voljo postal prvi, ki se je zoperstavil takratni družbeni ureditvi – ta je pogojevala, da je bil glasbenik zgolj služabnik na dvoru aristokrata. S tem, ko je njegova glasba izstopila iz okovov galantnega klasicističnega formalizma, se je glasbenik-umetnik pričel dokončno uveljavljati kot lik poklicanega, ki piše predvsem po svojih umetniških nazorih in je v tem smislu svoboden.
Na drugi strani lahko ugotovimo, da sta izredna samokritičnost in neskončna ustvarjalnost botrovali dejstvu, da je vsaka Beethovnova skladba napisana po svojih pravilih in je tako edinstvena in neponovljiva v svojem izrazu in vsebini. V besedah samega skladatelja: »Nič ni bolj nevzdržno kot to, da si priznaš lastne napake.«