Svečana akademija ob 80-letnici Akademije za glasbo UL ter ob 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji

23.10.2019
19:30
Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Obvestilo o vstopnicah

 

Gratis vstopnice bodo na voljo od petka, 18. oktobra na blagajni Cankarjevega doma.

Vljudno vabljeni.

 

NASTOPAJOČI:
Dalibor Miklavčič – orgle

Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir

Kvartet klarinetov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Aljaž Kalin Kante
Jože Kotar
Martina Strasser
David Gregorc

Mojca Bitenc – sopran
Nuška Drašček Rojko – mezzosopran
Gregor Ravnik – tenor
Jaka Mihelač – bariton
Andreja Kosmač in Sae Lee – klavirska spremljava

Godalni kvartet alumnov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Tanja Sonc – violina
Ana Dolžan – violina
Nejc Mikolič – viola
Primož zalaznik – violončelo

Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Egon Mihajlović – umetniški vodja
Theresa Plut – sopran
Barbara Jernejčič Fürst – mezzosopran

Ansambel saksofonov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Miha Rogina – dirigent

Big Band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Matej Hotko – dirigent

Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Simon Dvoršak – dirigent

Kvartet rogistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Sebastijan Buda
Petar Kšenek
Blaž Ogrič
Gašper Okorn

REŽISER SLAVNOSTNE AKADEMIJE:
Rocc

 

SPORED:

Frédéric Chopin (1810–1849): Scherzo št. 2 v b-molu, op. 31

Raymond Decancq (roj. 1935): A Playful Quartet

Johannes Brahms (1833–1897): Ljubezenski valčki / Liebeslieder Waltzer (izbor)

Št. 1: Rede, Mädchen, allzu liebes
Št. 2: Am Gesteine rauscht die Flut
Št. 3: O die Frauen
Št. 4: Wie des Abends schöne Röte
Št. 15: Nachtigall, sie singt so schön
Št. 18: Es bebet das Gesträuche

Franz Schubert (1797–1828): Godalni kvartet v c-molu, D 703

Georg Friedrich Händel (1685–1759): Duet Seksta in Kornelije »Son nato a lagrimar« iz opere Julij Cezar v Egiptu

Johann Adolph Hasse (1799–1883): Sklepni ansambel iz opere Cleofide

Matej Bonin (roj.1986) : Eppur si muove II (krstna izvedba)

Gordon Goodwin (roj. 1954): Count Bubba

Carl Heinrich Hübler (1822–1893): Koncert za štiri rogove in orkester

Johannes Brahms: Akademska uvertura 

 

 

80 LET AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI

Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica. Dolgoletna prizadevanja so se uresničila šele leta 1919 v okviru novonastale slovanske države z ustanovitvijo t.im. Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Prvi rektor je postal ugledni, mednarodno uveljavljeni pianist in pedagog Anton Trost, njegov naslednik je bil operni pevec Julij Betetto. Na akademski ravni so poučevali kompozicijo, dirigiranje, posamezne inštrumente, dramsko igro, operno petje in glasbeno pedagogiko. Med prvimi diplomanti so bili pianist Bojan Adamič, dirigent Samo Hubad, klarinetist in skladatelj Jurij Gregorc, operni pevec Rudolf Francl in drugi. Leta 1946 se je ustanova preimenovala v Akademijo za glasbo. S prenovo leta 1948 je razširila predmetnik in dodala znanstveno naravnani Zgodovinski oddelek, zametek Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 1953 se je Srednja glasbena šola od Akademije odcepila in osamosvojila. V 60. letih je bil uveden podiplomski študij za umetniške programe in Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija je leta 1972 s posodobljenimi višješolskimi, visokošolskimi in podiplomskimi študiji umetniških smeri doživela novo preobrazbo. Podiplomski študij na Oddelku za glasbeno pedagogiko je bil uveden leta 1979, najprej kot magistrski študij, prvi doktorand pa je bil promoviran leta 1987. Od ustanovitve je Akademija za glasbo več desetletij delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Njeni najuspešnejši študentje od leta 1978 prejemajo študentske Prešernove nagrade, posamezni profesorji pa posegajo po visokih univerzitetnih priznanjih in nazivih. Po osamosvojitvi Slovenije so bili na Akademiji za glasbo uvedeni nekateri novi študijski programi in smeri, kot so študij cerkvene glasbe (danes Oddelek za sakralno glasbo), kitare in saksofona. Najkorenitejše spremembe pa je prinesla Bolonjska prenova, in sicer v obliki posodobitev vseh stopenj študijskih programov in z uvedbo novih študijskih smeri. Programa Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika se izvajata na prvi in drugi stopnji študija, medtem ko sta Instrumentalna in pevska pedagogika ter Glasbeno-teoretska pedagogika drugostopenjska magistrska programa. Vsi programi skupaj obsegajo študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova. Poleg dodiplomskih, podiplomskih in izpopolnjevalnih programov izvaja tudi tretjestopenjski interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje, ki poteka v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Obsega področje za Glasbeno pedagogiko in Teorijo glasbe in kompozicijo, v bodoče pa bo vključena tudi v umetniški doktorski študijski program. Na znanstveno-raziskovalnem področju se uveljavlja z mednarodnimi simpoziji in izdajanjem publikacij Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani. V okviru ustanove poteka raznovrstna umetniška dejavnost, v katero so vključeni študentje vseh študijskih smeri. Akademija prireja koncertne abonmaje, v katerih nastopajo solisti ter komorne, orkestralne in vokalne zasedbe, ki se povezujejo s slovenskimi profesionalnimi ansambli in kulturnimi ustanovami. Posamezniki se že v času študija uveljavljajo kot zreli umetniki, kar potrjujejo številna domača in mednarodna priznanja. Akademija za glasbo sodeluje z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu, kjer se predstavljajo tako študentje kot profesorji, s čimer osmišlja svoj pomen v nacionalnem in mednarodnem merilu.

Red. prof dr. Darja Koter

Na vrh