Edoardo Torbianelli je od leta 1998 docent za fortepiano, komorno glasbo in izvajalsko prakso romantične glasbe na Scholi Cantorum Basiliensis, od leta 2008 pa poučuje tudi na Visoki šoli za glasbo v Bernu. Kot pianist in čembalist se je izobraževal na konservatorijih v Trstu, Torinu, Antwerpnu in Tillburgu. Po študiju se je posvetil raziskovanju zgodovinske izvajalske prakse klasične in romantične glasbe na podlagi ohranjenih virov, med katerimi so tudi posnetki z začetka 20. stoletja. Dobil je nagrade na mednarodnem tekmovanju Emmanuel Durlet leta 1993 in 1996 in na tekmovanju Musica Antiqua v Bruggeju leta 1995. Njegovi posnetki za založbo Harmonia Mundi France so dobili nagrade Diapason d’or in 10 de Répertoire. Kritiki so navdušeno sprejeli tudi njegove zgoščenke z glasbo Muzia Clementija, Josepha Antona Steffana, Nielsa Gadeja, Franza Liszta in drugih za založbe, kot so Pan Classics, Glossa, Gramola in Phaedra.

Aktivni udeleženci igrajo klasicistični in romantični repertoar na modernem koncertnem klavirju, a se seznanijo tudi z zgodovinskimi klavirji in ustreznimi dokumenti o nekdanji estetiki in izvajalski praksi. Študiju kompozicijske in poetične zasnove skladbe sledi iskanje najučinkovitejših sredstev za zvočno realizacijo, kot so pozicija roke, prstni redi, niansiranje, poudarki, tempo, agogika, rubato, okraševanje, arpeggiranje in raba pedala. Načrtovano je tudi predavanje o estetiki klavirske igre z najzgodnejšimi zvočnimi primeri (1900–1930).

Spored: Wolfgang Amadeus Mozart, Johann Christian Bach, Carl Friedrich Abel, Friedrich Wilhelm Rust, Georg Anton Benda, Franz Benda

Klavirske sonate z violinsko spremljavo so dobro ustrezale galantnemu slogu in v drugi polovici 18. stoletja so jih začeli komponirati po vsej Evropi. Na tem področju sta se izkazala predvsem Johann Christian Bach in njegov londonski družabnik Carl Friedrich Abel. Mozart je slovel kot virtuoz na obeh glasbilih in njegov oče omenja tovrstne skladbe med sinovimi najzgodnejšimi deli. Leila Schayegh in Edoardo Torbianelli Mozartovo glasbo predstavljata v kontekstu njegovih neposrednih predhodnikov in sodobnikov.