Orgle

MEDNARODNA POLETNA ŠOLA

ACADEMIA MUSICAE LABACENSIS 2020

 


 

ORGLE

Mentorja: Renata Bauer (Orgle), Andrej Misson (Orgelska improvizacija)

Gost: Skladatelj in orglavec Gašper Jereb

Mojstrski tečaj: 24.−28. 8. 2020

Maksimalno število udeležencev:
• 8 aktivnih udeležencev: Vsak aktivni udeleženec bo imel 6 ur predavanj, od teh 1 uro improvizacije.

Starost: namenjeno učencem, dijakom in študentom orgel

Kotizacija:
Aktivna udeležba: 200 €, prijava do 13. 7. 2020: 170 €
Pasivna udeležba: 100 €

 

Letošnja poletna šola za orgle bo v znamenju 150. obletnice rojstva francoskega orgelskega impresionista Louisa Vierneja (1870−1937) in mladega slovenskega orgelskega skladatelja Gašperja Jereba. Viernejev skladateljski opus bo osvetljen na predavanju Orgelska literatura na prelomu 19. in 20. stoletja mentorice Renate Bauer. Vierne je slovel prav tako kot improvizator in njegova metoda harmoniziranja ter obdelave prostih tem bo vključena v ure improvizacije prof. dr. Andreja Missona. Udeleženci so vabljeni k pripravi skladb Vierneja in Jereba ter drugi literaturi po izbiri udeležencev. Eno izmed predavanj bo namenjeno pogovoru s skladateljem Gašperjem Jerebom. Poletna šola bo potekala ob orglah Akademije za glasbo (Kuhn, 1979), v Velesovem (Močnik, 2007), Brezovici pri Ljubljani (Močnik, 2016), Uršulinski cerkvi (Goršič, 1891) in Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Schuke, 1982). Raznoliki instrumenti bodo udeležencem omogočili vsakič nove pristope in izkušnje izvajanja skladb, ter obogatili poznavanje orgel naše dežele.

 

RENATA BAUER je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala klavir pri Tanji Zrimšek in Zdenki Novak ter orgle pri Hubertu Bergantu. Leta 1984 je z odliko diplomirala iz obeh inštrumentov. Klavirsko specializacijo je opravila pri Olgi Jovanović v Beogradu, orgelsko pa pri Hubertu Bergantu leta 1995. Podiplomski študij je sklenila s samostojnim recitalom z deli Maxa Regerja na Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Kot izredna profesorica poučuje orgle na Akademiji za glasbo UL. Do danes je v njenem razredu diplomiralo oz. magistriralo 29 študentov in dve podiplomantki − specialistki. Leta 2001 je bila predsednica žirije na 5. Evropskem tekmovanju mladih orglavcev v Ljubljani, letih 2005 in 2007 članica žirije na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v disciplini orgle na Hrvaškem (Varaždin, Zagreb), leta 2007 članica žirije na tekmovanju mladih orglavcev Češke in Slovaške. V letih 2009 in 2018 je bila predsednica žirije tekmovanja slovenskih glasbenikov za orgle. Samostojne recitale je poleg Slovenije imela v Angliji, Norveški, Švici, Nizozemski, Avstriji ter na orgelskih festivalih na Češkem, Hrvaškem, Slovaškem, v Švici in Italiji; sodeluje tudi v komornih skupinah.

Je umetniška vodja Poletnega orgelskega cikla Franc Goršič in Poletja v Trnovem ter redno vodi orgelska izpopolnjevanja. Za otroke in mladino prireja koncerte, na katerih vzbuja zanimanje za orgelsko umetnost.

 

DR. ANDREJ MISSON je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1985 pridobil višješolsko diplomo iz dirigiranja pri prof. Antonu Nanutu. Leta 1987 pa je diplomiral iz kompozicije v razredu prof. Daneta Škerla. Na isti ustanovi je pod mentorstvom Daneta Škerla tudi magistriral (1995) in doktoriral (1997). Od leta 1993 je zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od 1997 kot docent za glasbenoteoretične predmete. Kot redni profesor poučuje kontrapunkt večino svoje delovne energije usmerja v teoretično in pedagoško delo. Misson je raziskovalec in strokovnjak na področju kompozicijske tehnike kontrapunkt. Je doktor znanosti glasbene teorije, poustvarjalec na orglah, klavirju, čembalu, zborovodja in udeleženec simpozija Slovenski lasbeni dnevi. Bil je čembalist v ansamblu Ramovš Consort in zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec (1989−1994).

Poleg tega se ukvarja z računalništvom v glasbi (z notacijo) in glasbeno psihologijo. Od leta 2002 je član Sveta za glasbeno izobraževanje na Ministrstvu za šolstvo in šport. Je tudi član odbora za zaščito avtorskih pravic pri SAZASU. Od leta 2000 vodi moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika. Z Liro je uspešno nastopil na mednarodnih festivalih v Londonu in Pragi. Zanjo tudi piše priredbe in komponira.

Svoje prvo glasbeno delo je napisal leta 1975, do danes pa jih je nastalo okrog 70. Piše pretežno komorno, orgelsko in zborovsko glasbo. Njegova najbolj znana dela so Letni časi za mešani zbor; moteti Ave Maria, Pater noster, Magnificat, Iubilate deo, Ave maris stella za mešani zbor; Toccata, Aria, Finale za orgle; variacije V nebesih sem doma za orgle; Trio za flavto, čelo in klavir; Glasba za godala ... Njegovo glasbo med drugim izvajajo Komorni zbor RTVS, Zbor Slovenske filharmonije, Ljubljanski madrigalisti, Peter den Ouden, Renata Bauer, Jože Banič, Melita Osojnik, Matej Zupan itd. Sodeloval je na Mladinskem pevskem festivalu v Celju, Festivalu Križanke, na Evropskem mesecu kulture in Naši pesmi v Mariboru.

 

GAŠPER JEREB je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Kranj z igranjem na harmoniko, orgle in klavir. Kot zasebni učenec je nadaljeval šolanje pri prof. Borisu Vremšaku (teorija) in prof. Klemenu Karlinu (orgle). Leta 2008 je z odliko diplomiral na oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo (mentor prof. Marko Mihevc) na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer nadaljuje študij orgel pod mentorstvom prof. Renate Bauer. Ob študiju ga je zamikalo tudi solopetje (prof. Sabira Hajdarević, prof. Janez Hostnik). Kot skladatelj se posveča tako inštrumentalni kot vokalni kompoziciji, tako da ob priložnostih sodeluje z različnimi zbori (KPZ Mysterium Kranj, APZ France Prešeren Kranj, De profundis, Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Adoramus) kot korepetitor, pevec, zborovodja, s simfoničnimi (Orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije) in pihalnimi orkestri (Zveza slovenskih godb), komornimi sestavi (Kvartet Allegria, Trio Seraphim) ter solisti (Anja Bukovec, Janez Lotrič).

Njegova glasbena govorica je zazrta v preteklost, iz katere črpa navdih za svoje delo. Tako lahko v njegovih skladbah zasledimo zanimiva renesančna sozvočja, polifonost baroka, klasicistično urejenost, romantično sanjavost pa tudi prvine jazza in modernih prijemov, ki pa ostanejo v službi lepega in prijetnega za uho.

 


Fotografija dr. Andreja Missona: Alojz Hančič

Na vrh