MAGISTRSKI KONCERT
Jana Fridau, kitara

Klavir: Alenka Šček Lorenz, strok. svet.

Mentor: Andrej Grafenauer, red. prof.

Spored

J. S. Bach (1685–1750)
ČELO SUITA ŠT. 3 v G-duru (orig. C-dur)
BWV 1009
Prelude
Allemande
Courante
Sarabande
Bourrée I
Bourrée II
Gigue

za kitaro priredil Stanley Yates

N. Coste (1805–1883)
FANTAISIE DRAMATIQUE, op. 31
»Le Départ«

M. M. Ponce (1882–1948)
CONCIERTO DEL SUR za kitaro in orkester
I. Allegro moderato
II. Andante
III. Allegro moderato e festivo

V. Žuraj (1979)
INTERFRET za kitaro solo (2017)

B. Terzi (1892–1980)
NEVICATA

K sporedu

Spored koncerta programsko zajema originalna kitarska dela, z izjemo Bachove Čelo Suite št. 3, ki jo je napisal za violončelo v C-duru. Skladbe zazvenijo v značilnostih obdobij baroka, romantike, španske nacionalne melodike in v sodobnem jeziku.
Johann Sebastian Bach (1685 – 1750) se je rodil v mestu Eisenach v Nemčiji in nikdar ni prestopil meja svoje domovine. Rastel je z glasbo, saj je bil oče dvorni glasbenik v domačem kraju. Že z devetimi leti pa je izgubil tako mater kot očeta in mladost preživel pri starejšem bratu organistu. Pomembno ga je oblikovalo obdobje v Lübecku, kjer ga je znani orgelski mojster Buxtehude seznanil s fantastičnimi tokatami in koralnimi predigrami. Pri petintridesetih je izgubil ženo in bolečina žalovanja je vplivala na vsebino njegovih del. Najdaljše in najbogatejše ustvarjalno obdobje je preživel v Leipzigu, kjer je v Tomaževi cerkvi opravljal delo kantorja. Tukaj je lahko izvajal svoje velike pasijone in večino od skoraj tristotih kantat. Njegova instrumentalna dela se ne odlikujejo le po številčnosti, temveč tudi po kvaliteti. V vseh zvrsteh Bachove glasbe se pojavljajo njegove slogovne posebnosti in so izraz globine, meditativnosti in čustvenosti. Kot odličen violinist je Bach napisal številna dela za violino in violončelo. Šest suit za violončelo je verjetno napisal med službovanjem v Köthenu. Dobrodušna Čelo suita št. 3 se kakor vse tipične baročne suite predstavi s Preludijem, nato pa sledi pet plesnih stavkov. Bach je v svoji glasbi posebno pozornost posvečal počasni Sarabandi, ki prekine hitre značaje ostalih stavkov.

Kitarist in skladatelj Napoleon Coste (1805–1833) se je rodil v Franciji in njegova prva učiteljica je bila mama, tudi sama izurjena kitaristka. Pri štiriindvajsetih je odpotoval v Pariz, kjer se je pod vodstvom Fernanda Sora hitro uveljavil kot eden glavnih francoskih virtuozov klasične kitare. Finančno stabilnost si je zagotovil z briljantnim koncertiranjem, še posebej rad je igral na posebno kitaro z dodatno sedmo struno. Kot skladatelj pa je naletel na precej težav pri iskanju založnikov, zato je večino svojih izdaj moral financirati kar sam. Skladbo Fantaisie dramatique »Le Départ« je Coste posvetil Monsieur Adanu. Uvodnemu dramatičnemu Odhodu sledi še zmagoslavni Prihod, ki mu je skladatelj pripisal letnico »29. december 1855!...«.

Tudi mehiški skladatelj Manuel Maria Ponce (1882–1948) je odrastel v glasbeni družini. Svoje skladateljsko znanje je izpopolnjeval v Evropi in velja za prvega mednarodno uspešnega mehiškega skladatelja klasične glasbe. V svoje delo je vključeval že skoraj pozabljene elemente mehiške folklore in s tem spodbujal nacionalni kulturni ponos ter ohranjal glasbeno dediščino države. Ponce je s svojim skladanjem ustvaril ogromen prispevek k razvoju klasične kitare. Ob spodbudi kitarista Andrésa Segovie je nastalo več bistvenih del kitarskega repertoarja. Ponce je dolgoletnemu prijatelju Segovii posvetil svoj koncert za kitaro Concierto del sur in v premierni izvedbi užival leta 1941 v Montevideu. Koncert »z juga« zazveni v melodijah južne Španije; v drugem stavku zaznamo andaluzijski vpliv, v tretjem pa seviljanskega. Začetnemu stavku sledi razširjena kadenca za solista.

Slovenski skladatelj Vito Žuraj (1979) je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na Akademiji v Ljubljani podiplomski študij nadaljeval še na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu. Je avtor pretežno simfonične, komorne in elektroakustične glasbe, sicer pa je tudi strokovnjak na področju računalniške notacije. Od leta 2015 poučuje kompozicijo na Akademiji v Ljubljani, istega leta pa je tudi prejel Prešernovo nagrado. Omeniti je potrebno še nagrado Berlinskih Filharmonikov Claudio – Abbado Kompositionspreis iz leta 2016. Interfret za kitaro solo je napisal leta 2017 za tekmovalce Mednarodnega glasbenega tekmovanja ARD. Skladba je sestavljena iz razširjenih tehnik igranja na kitaro, precejšen del pa je potrebno igrati tudi s steklenim valjčkom (slide). Preglašene strune (preglasiti je treba kar tri) in valjček kitaro preobrazijo v mikrotonalen instrument – brez prečk na ubiralki. Domiselni načini igranja so zahtevali inovativen notni zapis in izčrpno legendo za izvajalca.

Benvenuto Terzi (1892–1980) se je rodil kot zadnji izmed šestih otrok v družino samih glasbenikov in umetnikov. Izšolal se je za računovodjo, vendar je poklic sčasoma opustil. Sproti je namreč kot samouk študiral kitaro – napisal je tudi več učbenikov in predelal kitarsko šolo Ferdinanda Carullija. Njegova najljubša dejavnost je bilo poučevanje in svoj oddelek za študij klasične kitare je kot prvi v Italiji odprl v rodnem mestu Bergamo. Tesno si je dopisoval z velikimi evropskimi kitaristi dvajsetega stoletja ter koncertiral v Italiji in tujini.

Izmed njegovih šestindevetdesetih avtorskih skladb in priredb je morda najbolj znana Carillon, kjer s kitaro posnema zvok posebnega instrumenta iz bronastih zvoncev – kariljona. Tudi v skladbi Nevicata (Sneženje) s kitaro posnema zvoke iz narave.

Jana Fridau je študentka kitare na Akademiji za glasbo, kjer končuje magistrski študij v razredu red. prof. Andreja Grafenauerja. Nižjo glasbeno šolo je obiskovala v domačem kraju Gornja Radgona, kasneje pa je šolanje nadaljevala na KGBL Maribor. Udeležila se je že številnih državnih in mednarodnih tekmovanj in večkrat dobila srebrna in zlata priznanja, na tekmovanju TEMSIG 2015 pa je prejela zlato plaketo in prvo nagrado. Preizkusila se je tudi v igranju renesančne lutnje in romantične kitare, nazadnje pa še v igranju električne kitare z ansamblom za sodobno glasbo. Lani je v sklopu 1. Tedna sodobne glasbe na Akademiji sodelovala pri izvedbi dela Nagrobnik za Stephana/Grabstein für Stephan (György Kurtág), v istem tednu pa je sledila še izvedba skladbe Interfret za kitaro solo (Vito Žuraj) v Slovenski filharmoniji. S skladbo Interfret je lani novembra nastopila še na koncertnem ciklu Metabonma v Klubu Gromka, kasneje pa tudi na koncertih v Darmstadtu in Weimarju (Nemčija). Prvi semester tega študijskega leta je namreč v okviru programa Erasmus+ preživela na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju.
Igrala je že na raznih festivalih in izvedla solistična recitala v sklopu Festivala Lent in glasbenega cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana.