Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Slaven Kulenović
Solisti:
Nuša Rejc, violina
Mentor: izr. prof. Žiga Brank
Peter Jeretina, Inti Pucihar, marimba
Mentorja: izr. prof. Simon Klavžar, doc. Petra Vidmar
Hanna Kryvtsova, violina
Mentor: prof. Vasilij Meljnikov
Sven Brajković, klavir
Mentor: prof. Aleksandar Serdar
Spored:
K. Szymanowski: Koncert za violino in orkester št. 1, op. 35
K. Abe: Prism Rhapsody II za dve marimbi in orkester
*
M. Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester
S. Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26
VSTOP PROST.
Brezplačne vstopnice bodo na voljo eno uro pred koncertom v preddverju Slovenske filharmonije.
Karol Szymanowski (1882–1937) je bil poljski skladatelj in eden izmed osrednjih predstavnikov modernističnega gibanja Mlada Poljska, v okviru katere so v času fin de siècle delovali številni poljski literati, vizualni umetniki in glasbeniki. Njegove zgodnje kompozicije so si za vzor jemale dela skladateljev nemške pozne romantike in impresionizma, pozneje pa je Szymanowski posvojil sodobnejše pristope, vključno z atonalnostjo. Kot svojevrstno slovo od tonalnosti in romantične estetike lahko razumemo tudi njegov Violinski koncert št. 1. Delo je bilo napisano jeseni leta 1916 in posvečeno violinistu Pawełu Kochańskemu, ki je skladatelju svetoval pri nastanku koncerta, prav tako pa je zanj tudi napisal kadenco. Delo je bilo prvič izvedeno leta 1922 v Varšavi. Tradicionalno harmonijo v koncertu zamenja ekspresivna intenziteta občutij, glede na njihov potek pa bi to sicer enostavčno delo po besedah skladateljevega sodobnika, filozofa Tadeusza Zielińskega lahko razdelili na pet delov: »Glasbo prve sekcije lahko v najbolj splošnem opišemo kot pravljično fantazijo, glasbo druge kot lirično in strastno, tretja je nekakšen scherzo, četrti nežen, pomirjujoč nokturno, zadnji, peti del pa s solistično kadenco prinaša sintezo vseh prejšnjih sekcij.«
Keiko Abe (1937) velja za eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini marimbe. Poleg uveljavitve kot vrhunska izvajalka na tem mlajšem inštrumentu je s številnimi inovacijami uspela preoblikovati glasbilo, ki je tradicionalno nastopalo v ljudski glasbi. V sodelovanju s proizvajalci marimb je poskrbela za zasnovo in uveljavitev sodobnega petoktavnega inštrumenta, ki danes predstavlja standard med tolkalci in je pomemben del klasičnega simfoničnega orkestra. Hkrati je tudi razširila repertoar marimbe z opusom več kot sedemdesetih tehtnih del, ki izpostavljajo širok spekter njenih izraznih možnosti. Abe je kompozicija študirala v Tokyju pri japonskih profesorjih, ki so pomembno vplivali na njene zgodnje skladbe, za katere je značilno opiranje na domačo ljudsko glasbo. V njenem opusu pa od šestdesetih let preteklega stoletja vse pogosteje najdemo novejše kompozicijski postopke, med katerimi velja zlasti izpostaviti improvizacijo, ki predstavlja ključen element njenega glasbenega jezika. Pričujoče delo Prism Rhapsody II. je nastalo leta 2001 po uspehu prve istoimenske skladbe (Prism Rhapsody) iz leta 1995. Skladateljica ga je zasnovala kar za dve marimbi, ki se v skladbi proste oblike prepletata s orkestrom.
Veliki francoski skladatelj Maurice Ravel (1875–1937) je bil, podobno kot Prokofjev, izvrsten koncertni pianist, poleg tega pa še dirigent. V vlogi poustvarjalca je pogosto gostoval v tujini, med drugim leta 1922 v Angliji, kjer je nekega večera poslušal zasebni koncert violinistke Jelly d'Arányi in čelista Hansa Kindlerja. Ravel je violinistko madžarskih korenin prosil, naj igra ciganske melodije – nad njimi naj bi bil tako očaran, da jih je poslušal do petih zjutraj. Vtisi večera so postali povod za nastanek pričujoče koncertne rapsodije Tzigane, ki jo je Ravel dokončal leta 1924. Omenjena violinistka je delo krstno izvedla najprej v postavitvi za solistično violino in klavir aprila 1924 v Londonu, nato pa še v verziji za orkester novembra istega leta v Parizu. Tzigane je enostavčno delo, ki slovi po tehnični zapletenosti solističnega parta, ki ga barva prefinjena orkestracija. Začne se z izrazno kadenco, ki spominja na rapsodično improviziranje, vstop orkestra pa naznani začetek živahnega plesa z elementi ciganske glasbe.
»Moj tretji klavirski koncert je hudičevo težek. Nervozen sem in trdo vadim – po tri ure na dan,« je priprave na krstno izvedbo lastnega klavirskega koncerta opisal Sergej Prokofjev (1891–1953). Klavirski virtuoz je naročilo za delo dobil dve leti po prihodu v New York, kamor se je po revoluciji v domači Rusiji preselil leta 1918. Publiko novega sveta je sprva osvojil kot pianist, a v tujini se je želel proslaviti predvsem kot skladatelj. In čeravno se je želel uveljaviti zlasti na opernem področju – kljub številnim zapletom je bila opera Zaljubljen v tri oranže krstno izvedena v Chicagu dve leti po njenem nastanku 30. decembra 1921 – je štirinajst dni prej prvič izvedel tudi pričujoči klavirski koncert, ki ga je dirigiral podpornik skladateljeve glasbe Frederick Stock. Tretji izmed Prokofjevih petih klavirskih koncertov v ospredje postavlja briljantni zvok klavirja, ki ga podpira izčiščen zvok orkestra. Koncert je nastal v istem obdobju kot skladateljeva Klasična simfonija, s katero si deli neoklasično obravnavo tematskega materiala. Prvi stavek otvori počasen uvod, ki mu sledi motorični Allegro. V drugem stavku je v ospredju prefinjena melodika, ki jo skladatelj gradi na osnovi baročne gavote in v obliki teme s petimi variacijami različnih značajev. Zadnji stavek, »spor med klavirjem in orkestrom«, kot ga je opisal skladatelj, združi elemente ruske romantike, klasicizma in modernizma, konča pa se z bliskovito kodo.
Spremna beseda: Jakob Barbo
Nuša Rejc se je pričela učiti violino pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom prof. Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je šolanje nadaljevala pri prof. Tatjani Špragar. Svoje izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Vasiliju Meljnikovu, trenutno pa zaključuje študij pod mentorstvom prof. Žige Branka. Prejela je številne nagrade na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Kot solistka in komorna glasbenica je izvedla več recitalov pod okriljem Univerze v Ljubljani ter Glasbene mladine ljubljanske. Redno sodeluje v različnih simfoničnih in komornih zasedbah v sklopu Festivala Ljubljana ter .abeceda (Inštitut za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije). Je prejemnica štipendije Rotary Club Ljubljana za slovensko-češki glasbeni projekt Mladi talenti. Honorarno je izvedla več nastopov kot član orkestra Slovenske filharmonije in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.
Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih Wonji Kim-Ozim, Boženi Angelovi, Stefanu Milenkoviću, Danu Zhuju in Latici Honda-Rosenberg.
Inti Pucihar, rojen 18. 3. 2003 v Ljubljani, se je pri 6-ih letih začel učiti tolkala pri profesorju Jaki Strajnarju. Svoje glasbeno šolanje je nadaljeval v Glasbeni šoli Vrhnika pri prof. Nastji Jerman, kasneje pa se je učil pri prof. Simonu Klavžarju, ter Konservatorij za Glasbo in Balet Ljubljana zaključil pri prof. Jožetu Bogolinu. Trenutno je študent prvega letnika Akademije za Glasbo Ljubljana, kjer ga solo tolkala poučuje prof. Simon Klavžar. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri prof. Nebojši Jovan Živković, Davidu Panzlu, Katarzyni Myćki in Philippu Lamprechtu. Udeležil se je mednarodnega tekmovanja Svirel in trikrat državnega tekmovanja Temsig. Na zadnjem Temsigu, marca 2020, je zasedel 1. nagrado in 2. mesto v kategoriji 2002/2001. Prav tako je nastopil na Festivalu Vrhnika in Festivalu Ljubljana v ciklu Mladi virtuozi, ter sodeloval v orkestru Amadeo in več drugih orkestrih. V letu 2022 je nastopil na miklavževem koncertu, igral pa je tudi na mnogih razstavah in podelitvah nagrad. Leta 2023 je prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Koncerta za marimbo E. Sejourneja z godalnim orkestrom.
Peter Jeretina je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Zagorje ob Savi, kjer se je s sedmim letom odločil za igranje tolkal. Po osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval na umetniški smeri I. gimnazije v Celju. V času osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja je sodeloval na tekmovanjih TEMSIG in Svirel, kjer je dosegel tri zlate, dve srebrni in eno bronasto plaketo. Trenutno obiskuje drugi letnik magistrskega študija tolkal na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pred kratkim pa se je izkazal tudi na Yamahini avdiciji za tolkalce in postal njihov štipendist.
Hanna Kryvtsova je ukrajinska violinistka, ki prihaja iz Odese. Srednjo glasbeno izobrazbo je pridobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost K.F. Dankevich v Odesi. Trenutno študira na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu profesorja Vasilija Meljnikova. Violino igra od svojega 6. leta, udeležila se je številnih koncertov in tekmovanj. V lanskem letu je dobila priložnost za izvedbo violinskega koncerta Jana Sibeliusa z orkestrom UL AG v Cankarjevem domu.Dobitnica je Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani 2024. Hanna je sodelovala pri dveh projektih orkestra Gustav Mahler Jugendorchester, z dirigentom Kirillom Petrenkom in drugimi. Tudi kot substitut redno sodeluje v Orkestru Slovenske filharmonije.
Sven Brajković je hrvaški pianist iz Samobora, nagrajenec več kot 40 klavirskih tekmovanj. Leta 2024 je zmagal na 3. mednarodnem tekmovanju Four Notes v Abu Dhabiju, leta 2023 pa je na tekmovanju Svetislav Stančić prejel nagrado za najboljšega hrvaškega pianista, nastop z Dubrovniškim simfoničnim orkestrom, in nagrado občinstva. Leta 2023. je debitiral v Cankarjevem domu z orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Na 10. hrvaškem tekmovanju Papandopulo (2022) je osvojil drugo mesto in nagrado občinstva. Redno koncertira na mednarodnih festivalih kjer se tudi izpopolnjeval pri uglednih pedagogih, kot so Victor Derevianko, Eva Poblocka, Asaf Zohar, Jerome Rose, Dmitry Alexeev, Milana Chernyavska, Emanuel Krasovsky in Michel Beroff. Leta 2023 je posnel CD s skladbami Prokofjeva in Schumanna. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, leta 2018 je odšel na študentsko izmenjavo v Hangzhou na Kitajskem. Trenutno se izpopolnjuje pri Aleksandru Serdaru, je član tria Xylos ter je redno zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je umetniški vodja festivala Luške proljetne večeri na Hrvaškem.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).