Domen Gvozdanović, kitara
Mentor: prof. Tomaž Rajterič
Eva Pišek, kitara
Mentor: prof. Andrej Grafenauer
Spored:
Napoléon Coste (1805–1883)
Le Départ, op. 31
Agustín Pío Barrios-Mangoré (1885–1944)
La Catedral
I. Preludio saudade
II. Andatne religioso
III. Allegro solemne
Miklós Rózsa (1907–1995)
Sonata za kitaro, op. 42
I. Moderato
II. Molto moderato, quasi canzone
III. Rondo. Allegro frenetico
Alojz Srebotnjak (1931–2010)
Due Movimenti
*
Sylvius Leopold Weiss (1687–1750)
Tombeau
Heitor Villa-Lobos (1887–1959)
Etude no. 11
Joaquín Turina Pérez (1882–1949)
Fandanguillo
Hans Werner Henze (1926–2012)
Drei tentos
I. Tranquillamente
II. Allegro rubato
III. Lento
Joaquín Rodrigo (1901–1999)
En los trigales
Joseph Kaspar Mertz (1806–1856)
Elegie
Napoléon Coste nam v svoji dramatični fantaziji Le Départ (Odhod) pripoveduje zgodbo o francoskih vojakih, ki odhajajo v vojno. Preprost začetek spominja na mirno jutro, ko se še vse prebuja, počasi nastaja jutranji vrvež. To milino prekine klasičen motiv rogov, ki naznanja, da vojaki odhajajo, skladba pa nas v kratkem času nato popelje skozi vrsto kontrastnih občutij, ki jih pri tem občutijo. Sledi drugi del skladbe, podnaslovljen La Retour (Povratek) in s pripisom marche triumphale (zmagoslavna koračnica), ki pa ne deluje prav nič zmagoslavno, saj namesto pričakovane durove tonalitete in svetlih barv zazveni resnobna, jezna, molova melodija, ki nas s svojim temačnim vzdušjem opominja, da v vojni ni zmagovalcev.
La Catedral je gotovo najbolj znana skladba paragvajskega skladatelja Agustina Barriosa-Mangoréja, pa tudi ena najbolj znanih in izvajanih skladb za kitaro. Skladatelj je navdih našel v katedrali San Jose v Montevideu. Prvi stavek (napisan in dodan je bil šele kasneje), ki s svojo preprosto melodijo, a barvito in razgibano harmonijo ter razloženimi akordi izvablja občutke nostalgije in hrepenenja, služi kot priprava na vstop v katedralo in na začetek obreda. Če drugi stavek, Andante religioso, spominja na molitev, sprva skoraj neslišno in negotovo, nato pa vedno bolj prepričljivo in veličastno ob spremljavi orgel, potem nam tretji stavek gotovo pripoveduje o živahnem dogajanju na okoliški ulicah Montevidea. Vrvež, kaos, hitenje in zvonovi, vse to se zrcali v hitrih figurah in virtuoznih pasažah Allegra solemne.
Miklós Rózsa, skladatelj madžarskega rodu, je znan predvsem kot filmski skladatelj, saj je napisal glasbo za več kot sto filmov, med drugim tudi znameniti film Ben-Hur. Sonata za kitaro ima tri stavke, prvega zaznamuje dvoglasje glavne teme in kontrapunktične spremljave. Stranska tema je hitrejša in bolj ritmična, da ustvari velik kontrast prvi, s katero se potem izmenjuje. Glavna tema drugega stavka spominja na ljudsko melodijo, saj se je Rózsa pogosto opiral na izročilo svoje domovine. Kljub svoji preprostosti se melodija stalno prepleta v polifoni imitaciji, na koncu pa se podobno kot v prvem stavku umiri in izzveni. Tretji stavek, buren, frenetičen Rondo, v katerega se prikrade nemalo citatov iz prvega in drugega stavka, zaokroži delo s konstantnim stopnjevanjem napetosti, disonantnimi akordi, vzporednim gibanjem akordov, pospeševanjem in virtuoznimi pasažami.
Due Movimenti je edina skladba za kitaro slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka. Prvi stavek odprejo vzporedne decime, ki nakazujejo temačnost in negotovost. V srednjem delu v basu poje sicer preprosta melodija, ker pa je harmonizirana z izmenjujočimi se zvečanimi in zmanjšanimi akordi, nikakor nismo prepričani, kam nas pelje. Po ponovitvi prvega dela se stavek konča na vprašljivem disonantnem akordu. Drugi stavek zaznamujejo 7/8 taktovski način in kvartni akordi v vzporednem gibanju, vmes pa se pojavljajo tudi medigre, ki imajo zaradi kombinacije uporabljenih lestvic in taktovskega načina nekakšen balkanski pridih.
Nemški skladatelj in lutnjaš Sylvius Leopold Weiss, rojen 1687, je bil eden najpomembnejših in najplodnejših skladateljev glasbe za lutnjo. Tesno je bil povezan s češko aristokracijo, saj sta bila njegova dva tombeauja napisana po smrti barona Cajetana von Hartiga in grofa Jana Antonina Losy von Losimthala. Slednji je prav tako bil lutnjaš in prav gotovo vplival na Weissa. Prav njemu je posvetil svoj Tombeau sur la mort de M. Comte de Logy arrivee, ki je danes na sporedu. Tombeau (francosko grobnica) je glasbeni slog povezan z vplivom globoke žalosti in žalovanja, z občasnim veselim nostalgičnim spominom. Napisan je v obliki allemande, tipičnega plesnega stavka za to obdobje (ima dva dela in vsak se ponovi).
Etuda števila 11 je del sklopa 12 etud brazilskega skladatelja Heitorja Villa-Lobosa in so nastale med letoma 1924 in 1929, kot rezultat prijateljstva s kitaristom Andresom Segovio. Ideje in motive, ki nastopajo v etudah je navdihnila brazilska popularna glasba.
Fandanguillo je krajša skladba, ki je nastala leta 1925 in jo je avtor posvetil Andresu Segovii. Napisana je bila pod peresom španskega skladatelja Joaquina Turine, ki je bil eden redkih skladateljev tistega časa, ki sam ni bil kitarist, a je pisal za kitaro. Impregniran s harmonijo, ki jo proizvajajo odprte strune in zvočnimi učinki, ki jih flamenko kitaristi uporabljajo spontano, je prvi, ki jih je vključil v klasično kompozicijo. Pogosto poskuša imitirati zvoke kitare tudi ko piše za druge inštrumente. Njegove kompozicije je pogosto navdihnila Andaluzijska popularna glasba. Dela so bogata s harmonijami in modalnimi lestvicami, ki so značilne za andaluzijsko folkloro, kar lahko zaznamo tudi v Fandanguillu. Ritem, ki nastopi že v prvem taktu je izposojen iz klasičnega fandanga, zato naslov fandanguillo, kar dobesedno pomeni le ̋’’mali fandango”.Fandango pa je živahen ples v 3/4 oz. 6/8 taktovskem načinu, ki ga lahko zasledimo vse do zgodnjega 18. stol. v Španiji.
Trije kratki stavki Hansa Wernerja Henzeja so del večje 12 stavčne kompozicije Kammermusik 1958, napisane za tenor, kitaro in komorno skupino osmih instrumentov (violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, klarinet, rog, tolkala), posvečene Benjaminu Brittnu. Najpogosteje pa se Trije tenti izvajajo kot samostojno delo za klasično kitaro.
En los trigales: Naslov skladbe Joaquína Rodriga v prevodu iz španščine pomeni ‘Na žitnih poljih’. Bila je napisana po Rodrigovem prihodu v Španijo po študiju v Parizu. Začetek in konec skladbe je obarvan s kromatičnimi premiki. V srednjem delu pa je lirična linija, ki jo prekinjajo akordi, ki spominjajo na zvon, ter oddaljen odmev prvotnega plesnega ritma.
Johann Kaspar Mertz: Elegie
Elegie je enostavčno delo z dramatično strukturo, čustveno globino in tehničnimi zahtevami. Skladbo pogosto primerjajo z bel cantom, ki združuje lirične melodije z virtuoznimi okraski. Harmonski jezik Elegie je bogat in vključuje nepričakovane modulacije, ki odražajo vpliv romantične klavirske glasbe.
Domen Gvozdanović je svojo glasbeno pot začel na nižji stopnji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom prof. Mladena Bucića, kasneje pa nadaljeval na srednji stopnji pri prof. Jerku Novaku. Leta 2022 je bil sprejet na Akademijo za glasbo UL, kjer študira pri prof. Tomažu Rajteriču. Po končanem dodiplomskem študiju načrtuje magistrski študij v tujini.
Večkrat se je preizkusil tudi v kitarskih tekmovanjih, kjer je osvojil 2. nagrado na Dnevih kitare Krško leta 2017, 3. mesto na Mednarodnem festivalu v Omišu 2017, dve srebrni in eno zlato priznanje s tekmovanj na festivalih kitare v Zagrebu iz let 2017, 2018 in 2019, prvo nagrado in prvo mesto na Mednarodnem kitarskem tekmovanju Ida Presti v Samoboru 2018. S kolegom kitaristom Samom Novakom sta se udeležila 49. tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG 2020, kjer sta v kategoriji kitarski duo osvojila drugo mesto, 99 točk, zlato plaketo in priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo. Izobraževal se je tudi pri mednarodno priznanih kitaristih, kot so Nejc Kuhar, Flavio Nati, Gabriel Bianco in Andrea De Vitis.
V zadnjih letih kot kitarist sodeluje v različnih komornih sestavih (glas-kitara, flavta-kitara, viola-kitara) in je član etno-folk skupine propertea, ki izvaja glasbo različnih svetovnih tradicij, vključno z irsko, balkansko, južnoameriško, dansko in predvsem slovensko glasbo. Na klasičnem področju ga posebej navdušujejo kitarske skladbe Maria Castelnuova-Tedesca in Joaquina Rodriga, hkrati pa ga zanima tudi orkestralna glasba skladateljev, kot sta Johannes Brahms in Richard Strauss.
Eva Pišek je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli »Risto Savin« v Žalcu, kjer je pri Urši Tekavc začela obiskovati pouk kitare pri sedmih letih. Po uspešno zaključenem izobraževanju na nižji glasbeni šoli je opravila preizkus glasbene nadarjenosti in se vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer se je urila pod mentorstvom profesorja Antona Črnuglja.
Po zaključku šolanja na konservatoriju nadaljuje svoje glasbeno izobraževanje na Akademiji za glasbo UL pri profesorju Andreju Grafenauerju, hkrati pa obiskuje tudi Privatno univerzo Josepha Hydna v Eisenstadtu, kjer se izobražuje pri profesorju Nejcu Kuharju.
V času svojega šolanja Eva redno nastopa in koncertira na različnih odrih. S koncertom se je, po osvojeni 2. nagradi na mednarodnem tekmovanju Velespaña, predstavila na kitarskem festivalu v Seviliji. S samostojnim recitalom je zaključila šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, pred kratkim pa je samostojen recital priredila tudi na Akademiji za glasbo UL. V duu s Filipom Aleksandrom Peršoljo pa sta gostila koncert na Poletni šoli kitare v Črnomlju.
Eva je dosegla tudi številne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med njenimi vidnimi dosežki so: Zlato priznanje na spletnem tekmovanju World Open Online Music Competition, 1. nagrada na Kyoto International Music Competition, 2. nagrada na mednarodnem tekmovanju Velespaña, z nagradnim koncertom na kitarskem festivalu v Seviliji (2021), 3. nagrada na tekmovanju v Gorizi, 1. nagrada na tekmovanju v Cervignanu, 1. nagrada na tekmovanju TEMSIG v kategoriji kitarski duo, ki jo je prejela s Filipom Aleksandrom Peršoljo, ter posebno priznanje za izredno interpretacijo skladbe Lea Brouwerja, 3. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Sarajevu
Kitaristka Eva se tudi redno se izpopolnjuje in širi svoje znanje na kitarskih festivalih in seminarjih pri profesorjih svetovnega kova, kot so Lukasz Kuropaczewski, Paolo Pegoraro, Oman Kaminsky, Petrit Ceku, Anders Miolin, Mak Grgič, Andras Csaki, Jure Cerkovnik, David Pavlovits in mnogi drugi.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).