Zala Eva Kocijančič, violina
Mentorja: prof. Vasilij Meljnikov in prof. Dan Zhu
doc. Sae Lee, klavir
Trobilni kvintet FiveBrass
Amadej Štrajhar, trobenta
Lovro Tavčar, trobenta
David Tretjak, rog
Blaž Kozjek, pozavna
Gašper Poprijan, tuba
Mentor: izr. prof. Jure Gradišnik
Spored:
Gabriel Fauré
Sonata za violino in klavir št. 1 v A-duru, op. 13
I. Allegro molto
II. Andante
III. Scherzo: Allegro vivo
IV. Finale: Allegro quasi presto
Eugène Ysaÿe
Poème élégiaque, op. 12
*
Witold Lutosławski: Mini uvertura
Augusta Read Thomas: Avian Capriccio za trobilni kvintet
I. Hummingbirds
II. Swans
III. Canaries
Luciano Berio: Call
Charlotte Harding: Rhombus
Victor Ewald: Brass Quintet št.2, op.6
I. Allegro risoluto
II. Thema con Variazioni
III. Allegro vivace
Program recitala povezuje izjemna umetniška vez med Gabrielom Fauréjem in Eugènom Ysaÿejem, skladateljema, katerih prijateljstvo in medsebojno občudovanje sta pomembno zaznamovala francosko-belgijski glasbeni prostor poznega 19. stoletja. Fauré je bil za Ysaÿeja mentor, vzornik in eden najpomembnejših glasbenih vplivov, Ysaÿe pa je kot eden največjih violinistov svojega časa odločilno prispeval k širjenju in uveljavitvi Fauréjeve glasbe na evropskih koncertnih odrih. Izbrani deli zato ne predstavljata zgolj dveh mojstrovin violinističnega repertoarja, temveč tudi subtilen dialog med dvema umetniškima osebnostima, ki ju povezuje skupen estetski ideal poetičnosti, prefinjenosti in izrazne globine.
Fauréjeva Sonata za violino in klavir št. 1 v A-duru, op. 13, nastala leta 1875, velja za eno osrednjih del francoske komorne literature. Ob premieri je občinstvo navdušila s svojo svežino, eleganco in izrazito moderno harmonijo, danes pa ostaja eno najbolj priljubljenih skladateljevih del. Sonata razkriva vse značilnosti Fauréjevega zgodnjega sloga, v katerem se prepletajo dolge spevne melodične linije, subtilni harmonski premiki in občutek nenehnega notranjega gibanja. Kljub virtuoznosti glasba nikoli ne izgubi svoje zadržane elegance in intimnosti. Posebna kakovost sonate se kaže tudi v izjemno uravnoteženem odnosu med violino in klavirjem, saj instrumenta ne delujeta v razmerju solista in spremljave, temveč skupaj ustvarjata enoten in tekoč glasbeni tok. Delo se tako neprestano giblje med lahkotnostjo, melanholijo in strastjo ter v vsakem stavku razkriva drugačen obraz Fauréjeve subtilne izraznosti.
Ysaÿejeva Poème élégiaque, op. 12, ki jo je skladatelj posvetil prav Fauréju, nadaljuje njuno umetniško vez v bistveno bolj dramatičnem in osebno izpovednem glasbenem jeziku. Poseben zvočni svet skladbe ustvarja uporaba skordature oziroma posebnega uglaševanja violinskih strun (G struna je znižana na F) s katerim Ysaÿe doseže temnejšo, bolj napeto in resonančno barvo tona, ki mestoma spominja na violski zvok. Skladba predstavlja enega prvih primerov t. i. poème za violino in orkester oziroma klavir, torej svobodne pripovedne forme, ki presega tradicionalne okvire sonatnega ali koncertnega stavka. Prav Ysaÿejevo delo je navdihnilo tudi Ernesta Chaussona pri nastanku njegove znamenite skladbe Poème, ki jo je posvetil Ysaÿeju in danes velja za eno osrednjih del francoskega violinističnega repertoarja.
Ob pripravi programa se je izvajalki porodila osebna interpretativna povezava med obema deloma. Čeprav Fauréjeva sonata ni programska skladba, jo je mogoče poslušati tudi skozi prizmo zgodbe Romea in Julije, ki bo pozneje dobila svojo bolj neposredno glasbeno podobo v Ysaÿejevi skladbi. V tej luči se zdi drugi stavek sonate, s svojo zadržano melanholijo in skoraj pogrebnim značajem, kot slutnja tragične usode, ki se skriva pod površjem mladostne zaljubljenosti prvega stavka. Tam, kjer Fauré po tej epizodi vendarle ponudi nadaljevanje, svetlobo in življenjsko energijo, si lahko poslušalec predstavlja, da svojim protagonistom namenja srečnejšo usodo.
Ysaÿe pa isto zgodbo pripelje do njenega neizogibnega konca. V prvem delu skladbe se zdi, kot da glasba prikliče svet zaljubljencev, ki obstajata zunaj časa in vsakdanje resničnosti. Dolge spevne linije, lebdeče harmonije in razkošna zvočnost ustvarjajo občutek zamaknjenosti in ekstatične predanosti, v kateri se Romeo in Julija srečata v trenutku popolne bližine. Glasba ne pripoveduje zgodbe neposredno, temveč prej slika njeno notranjo, čustveno pokrajino.
Prelom nastopi z oznako Scène funèbre. Tu se zvočni svet nenadoma stemni in poslušalec se znajde na Julijinem pogrebu. Od te točke dalje skladba deluje kot psihološki portret Romeovega soočanja z izgubo. Sprva je v glasbi čutiti pretresenost in zmedenost, kot da se protagonist ne more sprijazniti z resničnostjo dogodka. Toda postopoma se iz bolečine začne oblikovati neizprosna odločitev. Glasbeni tok postaja vse bolj silovit in neobvladljiv, hkrati pa pridobiva notranjo usmerjenost in odločnost. Vrhunec tega procesa predstavlja repriza pogrebne teme, tokrat spremenjena - v skupnih oktavah violine in klavirja, ki ne delujejo več kot izraz žalovanja, temveč kot dokončna potrditev Romeove usode. Napetost se nato stopnjuje do mogočne klavirske kadence, ki učinkuje kot usodni trenutek, v katerem svojo odločitev tudi izpolni in poseže po lastnem življenju.
Po tem vrhuncu nastopi kratka skupna kadenca, ki deluje skoraj kot prehod med dvema svetovoma. V njej je mogoče zaslišati Julijino prebujenje v podobi violinskega glasu in njeno dezorientacijo ob prizoru, ki jo obdaja. Čas se za trenutek ustavi, nato pa se v glasbi ponovno pojavijo odmevi prejšnjih ljubezenskih tem. Toda njihova vrnitev ni več izraz zemeljske sreče, temveč spomin na nekaj, kar je nepreklicno izgubljeno.
V sklepnem delu skladbe se ljubezenski motivi preobrazijo v nekaj bolj oddaljenega in eteričnega. Tragedija se postopoma razreši v spravo, bolečina pa v sprejetje. Glasba se dvigne nad pripoved o smrti in postane meditacija o presežnosti ljubezni, ki obstaja tudi onkraj minljivosti. Zadnji takti tako ne delujejo kot neizbežen konec zgodbe, temveč kot njena transcendenca.
*
Program nocojšnjega koncerta predstavlja raznolik pregled glasbe za trobilni kvintet od poznega romantizma do sodobnosti. Poslušalca popelje skozi različne zvočne svetove, estetske pristope in ustvarjalne poetike 20. in 21. stoletja.
Koncert odpira Mini uvertura poljskega skladatelja Witolda Lutosławskega, duhovita in energična skladba, ki z ritmično živahnostjo in prepoznavnim skladateljevim slogom takoj vzpostavi igrivo vzdušje.
Sledi delo Augusta Read Thomas Avian Capriccio za trobilni kvintet, navdihnjeno z značaji in gibanjem ptic. Trije stavki (Hummingbirds, Swans in Canaries), slikovito upodabljajo lahkotnost kolibrijev, eleganco labodov ter živahnost kanarčkov, pri čemer skladateljica raziskuje široko paleto barv in izraznih možnosti trobil.
V skladbi Call italijanski skladatelj Luciano Berio izhaja iz ideje glasbenega klica in odziva. Kratko, a izrazno intenzivno delo od izvajalcev zahteva veliko zvočne občutljivosti in natančno medsebojno komunikacijo.
Sodobni značaj programa nadaljuje skladba Rhombus britanske skladateljice Charlotte Harding, ki z dinamičnimi kontrasti in prepletanjem glasbenih linij ustvarja razgibano zvočno strukturo ter izpostavlja komorno povezanost ansambla.
Zaključek koncerta pripada enemu najpomembnejših del repertoarja za trobilni kvintet - Kvintetu št. 2, op. 6 ruskega skladatelja Victorja Ewalda. Delo združuje romantično melodiko, virtuoznost in bogato harmonijo. Prvi stavek (Allegro risoluto) zaznamujeta energija in odločnost, drugi (Thema con Variazioni) prinaša vrsto značajsko različnih variacij na osrednjo temo, medtem ko zadnji (Allegro vivace) koncert zaključi v živahnem duhu.
Violinistka Zala Eva Kocijančič deluje kot solistka in komorna glasbenica ter redno nastopa na domačih in mednarodnih odrih. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjevala se je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, trenutno pa je študentka na magistrski stopnji v razredu prof. Vasilija Meljnikova in prof. Dana Zhuja. Dodatno se je izobraževala tudi na Akademiji Perosi in Akademiji Stauffer v Cremoni. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim 1. nagrad na mednarodnih tekmovanjih EMCY Ohridski biseri, Mladi virtuozi v Zagrebu in Alexandre Glazounov v Parizu. Poleg tega je za izvedbo Violinskega koncerta P. I. Čajkovskega z Orkestrom RTV Slovenija dobila Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani za umetniške dosežke. Je tudi prejemnica nagrade EMCY in druge nagrade na tekmovanju TEMSIG, tako v kategoriji solo violine kot komorne igre, ter dobitnica nagrade za posebne dosežke Univerze v Ljubljani, z utemeljitvijo, da je "pod mentorstvom prof. Vasilija Meljnikova v zadnjem obdobju izstopala z več izjemnimi dosežki. Poglobljeno, suvereno in virtuozno je med drugim interpretirala zahtevno delo skladatelja Ernesta Chaussona v odličnem ansamblu s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Poleg solističnih del in dosežkov se je violinistka aktivno udejstvovala in nastopila v sestavi Klavirskega tria pod mentorstvom izr. prof. Miha Haasa." Nastopila je na številnih priznanih prizoriščih in festivalih, med drugim na Ettal festivalu, Stift festivalu, Livorno festivalu, Festivalu Ljubljana, EMCY Discover Music Tour, Slovenskem mladem abonmaju, Glasbeni mladini ljubljanski, Glasbeni mladini Osijek ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka je igrala z Orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom Amadeo, Orkestrom Stift festivala in Orkestrom Pro-Arte na Dunaju. Kot predavateljica je imela pod mentorstvom in v sodelovanju s prof. Meljnikovom predavanje na ESTI 2025 v Amersfoortu.
Sae Lee velja za eno najvidnejših pianistk svoje generacije. Časopis Mainichi jo opisuje kot glasbenico, katere »sposobnost subtilne interakcije s soigralci, izjemno obvladovanje instrumenta in vrhunski umetniški nivo začarata občinstvo«. Rodila se je na Japonskem. Klavir je študirala na prestižni univerzi Toho Gakuen School of Music v Tokiu, zatem pa na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu, kjer je z odliko diplomirala iz klavirja in komorne igre. Zmagala je na številnih mednarodnih tekmovanjih, med drugim Città di Padova, Albert Roussel, Fnapec, Carlo Soliva in Cidade de Alcobaça. Kot solistka je nastopila s Filharmoničnim orkestrom Kansai, Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Orkestrom Slovenske filharmonije ter Göttingenskim simfoničnim orkestrom. S številnimi orkestri je izvedla dela Haydna, Mozarta, Beethovna, Schumanna, Saint-Saënsa, Rahmaninova in Messiaena, kar priča o njenem širokem repertoarju, ki zajema klasično, romantično in sodobno glasbo. Nastopila je tudi na koncertih ob 90. jubileju Vinka Globokarja in Lojzeta Lebiča ter 70-letnici Uroša Rojka, pripravljenih v koprodukciji New Music Foruma, Društva slovenskih skladateljev (DSS) in Cankarjevega doma, kjer je interpretirala njihova dela v okviru projektov sodobne glasbe. Redno nastopa na festivalih in koncertnih odrih po Evropi in Aziji, med drugim na pariškem festivalu Piano à Enghien, festivalu Trieste Prima, festivalih Villa Musica, na mednarodni konferenci Nevada–Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in UNESCO ter v programu NHK Classic Club na japonski državni televiziji. Pojavlja se tudi v programih nacionalnega radia in televizije v Bolgariji, Sloveniji in na Japonskem. Sodeluje z vrhunskimi baletnimi umetniki, kot sta Aurélie Dupont in Kevin O’Hare. Tekom svoje kariere je sodelovala z uglednimi dirigenti, kot so Charles Dutoit, Franck Ollu in Alejo Pérez, ter s pomembnimi skladatelji sodobne glasbe, med njimi Helmut Lachenmann in Agata Zubel. Kot komorna glasbenica nastopa z mnogimi vrhunskimi izvajalci z mednarodne in slovenske glasbene scene. Posebno mesto ima njen klavirsko-saksofonski Duo Kalypso z Miho Rogino, cenjen zaradi slogovne občutljivosti in izvirnih programov. Sae je profesorica klavirja na Akademiji za glasbo UL, kjer je bila izvoljena v naziv docentke za področje klavirja (2022) in komorne igre (2021). Vodila je tudi mojstrske tečaje v Franciji, na Hrvaškem, na Japonskem, v Nemčiji, na Poljskem, v Sloveniji in v Španiji. Obsežno pedagoško delo dopolnjuje z aktivnim koncertiranjem, komornimi projekti in sodelovanji z umetniki različnih ustvarjalnih področij.
Trobilni kvintet FiveBrass so februarja 2024 ustanovili študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: trobentača Amadej Štrajhar in Lovro Tavčar, hornist David Tretjak, pozavnist Blaž Kozjek ter tubist Gašper Poprijan. Pod mentorstvom Jureta Gradišnika jih povezujeta strast do komorne igre in želja po promociji trobilnega repertoarja doma in v tujini. Kot posamezniki so člani ansambla nagrajeni solisti in redno sodelujejo z uglednimi orkestri, med drugim z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske vojske, Policijskim orkestrom ter orkestroma SNG Ljubljana in SNG Maribor. Septembra 2024 so v sklopu cikla Jesenske serenade Glasbene mladine ljubljanske izvedli niz koncertov, v letu 2025 so na Državnem tekmovanju Temsig osvojili prvo nagrado, zlato plaketo in posebno priznanje za interpretacijo kvinteta Andersa Hillborga. V sezoni 2025 so nastopili v sklopu Glasbene mladine Slovenije in na mednarodnem festivalu Imago Sloveniae. V sezoni 2026 so nastopili v ciklu Mladi virtuozi Ljubljana Festivala, poleti pa bodo nastopili na Portogruaro festivalu v Italiji. Kvintet se vse bolj uveljavlja kot ena osrednjih mladih slovenskih trobilnih zasedb.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).