MAGISTRSKI KONCERT
Ana Rodić, klavir

Mentor: prof. Ruben Dalibaltayan

Spored

Johann Sebastian Bach (1685–1750):
Preludij in fuga v f-molu, BWV 857, WTK I

Joseph Haydn (1732–1809):
Sonata v h-molu št. 47, Hob/XVI 32
I. Allegro moderato
II.  Menuet in trio
III. Presto (Finale)

Frédéric Chopin (1810–1907):
Preludij v cis-molu, op. 45

Janko Ravnik (1891–1982):
Grande valse caractéristique

***

Franz Liszt (1811–1886):
Années de pèlerinage, Première année: Suisse, S. 160 (izbor)
VI. Vallée d'Obermann
VIII. Le mal du pays
IX. Les cloches de Genève: Nocturne

Španska rapsodija, S. 254

K sporedu

Spored koncerta predstavlja glasbeno potovanje skozi različna obdobja klavirske literature – od baroka in klasicizma prek romantike do poznega virtuoznega razcveta 19. stoletja. Poslušalca vodi od Bachovega preludija in fuge, ki odražata mojstrstvo polifonije, do Haydnove sonate, enega najpomembnejših oblikovnih vzorov klasicizma.
Romantično liričnost, prefinjeno izraznost in intimno vzdušje prinaša Chopinov preludij, medtem ko Ravnikov valček programu doda posebno barvitost in slogovno raznolikost. Vrhunec večera predstavljajo dela Franza Liszta, ki razkrivajo dva obraza njegove ustvarjalnosti: poetičnega, introspektivnega in čustveno poglobljenega skladatelja v ciklu Leta romanja ter bleščečega virtuoznega mojstra v Španski rapsodiji. Program tako ne prikazuje le razvoja klavirske glasbe skozi različna zgodovinska obdobja, temveč razkriva tudi izjemno bogastvo izraznih, tehničnih in zvočnih možnosti klavirja.

Johann Sebastian Bach (1685–1750) velja za najpomembnejšega skladatelja baroka in enega največjih mojstrov polifonije v zgodovini glasbe. Preludij in fuga v f-molu iz prvega zvezka zbirke Das Wohltemperierte Klavier združujeta izrazno poglobljenost in kontrapunktsko dovršenost. Preludij ustvarja zadržano, rahlo melanholično razpoloženje, medtem ko fuga skozi prefinjeno prepletanje glasov razkriva Bachovo izjemno skladateljsko mojstrstvo in občutek za arhitektonsko gradnjo glasbene forme.

Joseph Haydn (1732–1809) je eden najpomembnejših predstavnikov dunajskega klasicizma ter ključna osebnost pri oblikovanju sonatne forme. Sonata v h-molu, Hob. XVI:32, izstopa po izrazitih kontrastih, dramatičnem značaju in bogati motivični obdelavi. V njej Haydn združuje formalno jasnost in uravnoteženost klasicističnega sloga z izrazno globino ter čustveno intenzivnostjo, ki že nakazujeta estetske smernice prihajajoče romantike.

Frédéric Chopin (1810–1849) je s svojo glasbo pomembno zaznamoval klavirsko literaturo romantike. Preludij v cis-molu, op. 45, je njegov edini samostojno objavljeni preludij. Odlikujejo ga svobodna, skoraj improvizacijska zasnova, bogata harmonija in izrazita liričnost, ki ustvarjajo poglobljeno in meditativno glasbeno vzdušje.
Janko Ravnik (1891–1982) je bil slovenski pianist, glasbeni pedagog, fotograf in filmski režiser. Deloval je kot profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kot dekan te ustanove. Grande valse caractéristique združuje romantično izraznost, plesni značaj in virtuozno pianistično pisavo. Skladba je zgrajena iz več kontrastnih motivov in epizod, ki se skozi delo vračajo ter ustvarjajo pestro in zaokroženo glasbeno celoto.
Franz Liszt (1811–1886) velja za enega najvplivnejših pianistov in skladateljev romantike. Izbrana dela iz cikla Années de pèlerinage (Leta romanja) predstavljajo Liszta kot pesnika klavirja, ki črpa navdih iz narave, literature in osebnih doživetij. Skladbe Vallée d’Obermann, Le mal du pays in Les cloches de Genève odlikujejo izrazita liričnost, programska vsebina in globoka čustvena izpoved, pri čemer vsaka pripoveduje svojo zgodbo.
Povsem drugačen značaj razkriva Španska rapsodija, eno najbolj bleščečih Lisztovih virtuoznih del. V njej skladatelj združuje španske plesne ritme, bogato zvočnost in izjemne tehnične zahteve ter tako ustvari sijajen in energičen zaključek programa.

Ana Rodić (rojena leta 2002 v Beogradu) je pianistka in umetniška sodelavka. Klavir je začela igrati pri šestih letih v razredu prof. Ljubinke Plazinić na Glasbeni šoli »Vladimir Đorđević«, kjer je nižje glasbeno izobraževanje zaključila kot dijakinja generacije. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli »Josip Slavenski« v razredu prof. Maje Vuković. Svoje glasbeno znanje je izpopolnjevala na številnih seminarjih in mojstrskih tečajih uglednih pianistov in pedagogov, med katerimi so László Stachó, Tatjana Balašova, Achille Gallo, Jokut Mihajlović, Jurij Kot, Aleksandra Sinčuk in drugi. Kot solistka in komorna glasbenica je prejela približno štirideset prvih nagrad ter nazivov laureatke na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med njenimi najvidnejšimi uspehi so nagrade na mednarodnih tekmovanjih Davorin Jenko, Mladi virtuoz, Petar Konjović in Peter Toperczer v Košicah, kjer je prejela četrto nagrado (ena izmed petih podeljenih nagrad), ter druga nagrada na mednarodnem tekmovanju Janeza Matičiča v Ljubljani. Uspešno je nastopala tudi na Republiškem tekmovanju glasbenih in baletnih šol Srbije. Pomemben del njenega umetniškega delovanja predstavljajo samostojni recitali, med drugim v galeriji Artget, Galeriji Kolarčeve zadužbine ter v koncertnem ciklu Ob ponedeljkih v Đorđeviću. Nastopila je tudi v ciklu Solo e da cameraAkademije za glasbo v Ljubljani, tako kot solistka kot tudi članica komornih zasedb. Posebno pozornost namenja umetniškemu sodelovanju na področju samospeva (Lieda) in komorne glasbe. V okviru študentske izmenjave med Akademijo za glasbo v Ljubljani in Zürcher Hochschule der Künste (ZHdK) je sodelovala na intenzivnih delavnicah samospeva, ki so se zaključile s koncertom v dvorani Toni-Areal Concert Hall v Zürichu. Leta 2023 je sodelovala v projektu Erasmus+ Trittico v Vidmu (Udine), ki se je zaključil s koncertoma v Ljubljani in Celovcu.
Leta 2024 je bila udeleženka projekta Young Europe Sings (YES), ki se je sklenil s celovečernim koncertom v Radovljiški graščini. Kot komorna glasbenica je leta 2025 nastopila tudi na Festivalu Ljubljana v okviru koncertnega cikla Mladi virtuozi. V okviru programa Erasmus+ se je dodatno izpopolnjevala na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani je bila sprejeta z najvišjim številom točk na sprejemnem izpitu v razred prof. Jasminke Stančul. Leta 2025 je diplomirala v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Magistrski študij nadaljuje pri prof. Rubenu Dalibaltayanu, pri katerem trenutno zaključuje študij.