MAGISTRSKI KONCERT
Marija Jovanović, klavir

Mentor: red. prof. Vladimir Mlinarić

Spored

Y. Constantinidis (1903-1984):    
OSEM PLESOV Z GRŠKIH OTOKOV
Allegro con grazia
Allegro moderato ma energico
Allegretto
Andantino mosso
Con moto
Allegretto vivo e con spirito
Moderato
Vivo e giocoso

V. Mokranjac (1923-1984):    
TEMA Z VARIACIJAMI 

L. Žganec (2003-):    
SONATINA ZA SOLO KLAVIR*
Allegro moderato
Tempo rubato - Poco andantino
Vivacissimo essatamente

***

M. Jovanović (2002-):
FANTAZIJA PRASKOZORJE*

A. Hačaturjan (1903-1978):    
SONATA ZA KLAVIR
Allegro vivace
Allegro tranquillo
Allegro assai

* prva izvedba v Sloveniji

K sporedu

Spored koncerta programsko zajema dela skladateljev, ki v svoji glasbi prepletajo elemente različnih folklornih tradicij z evropsko umetnostno glasbo. Predstavljeni skladatelji izhajajo iz različnih kulturnih okolij, pri čemer imajo posebno mesto grška, srbska in armenska glasbena tradicija. V njihovih delih se folklorni melos kaže skozi uporabo značilnih melodij, lestvic, ritmičnih vzorcev, ornamentike in plesnih značajev, ki jih skladatelji povezujejo z različnimi harmonskimi in oblikovnimi postopki umetnostne glasbe. 

Yannis Constantinidis (1903–1984) je bil grški skladatelj, čigar slog temelji na povezovanju grške tradicionalne glasbe in evropske umetnostne glasbe. Tradicionalne melodije je obogatil s kompleksnimi harmonijami, ornamentiko in variacijami, pri tem pa ohranjal njihov folklorni značaj. Osem plesov z grških otokov, napisanih leta 1954 in posvečenih pianistki Nellie Semitecolo, predstavlja prav takšno povezavo. Constantinidis melodije okrasi s trilčki, arpeggi in drugimi okraski ter pogosto ustvarja vtis improvizacije. Uporablja tudi disonance, vzporedne akorde in elemente impresionizma. Vsak ples ima obliko teme in variacij, zaključi pa se s kodeto, ki temelji na predhodnem materialu. Posebej izstopata počasnejša in melanholična plesa na sredini cikla ter živahni zaključni ples.

Vasilije Mokranjac (1923–1984) je bil eden pomembnejših srbskih skladateljev 20. stoletja. Med pomembnejša dela njegovega zgodnjega opusa sodijo Tema z variacijami (1947), Etude (1951–1952), Dve sonatini (1953–1954), Fragmenti (1956) in Šest plesov (1950–1957). V njih združuje pozno-romantični izraz z elementi nacionalnega značaja. V Temi z variacijami je tema romantična melodija širokega razpona in sama po sebi ni nacionalno obarvana. V posameznih variacijah pa zaradi sprememb ritma, agogike, fakture, spremljave in dodajanja posameznih variacijah pa zaradi sprememb ritma, agogike, fakture, spremljave in dodajanja novih glasov postopoma dobi nacionalni prizvok.

»Sonatina za solo klavir je ciklično delo v treh stavkih, nastalo oktobra 2025 in je posvečeno moji prijateljici ter pianistki Mariji Jovanović. Prvi stavek (Allegro moderato) ima obliko ABA' in bazira na zgolj eni glavni, padajoči in nekoliko humoristični temi (monotematika), ki jo je skozi obdelavo prvega dela stavka moč slišati v svoji dobesedni različici kot tudi variirani. Težnja po harmonski inovaciji zapelje glasbeni tok v srednji B del (Scherzando), ki je nekoliko živahnejšega karakterja in doprinese nekaj novih elementov v prepletu z glavno temo. (...) Drugi stavek prične z dvotaktno introdukcijo (Tempo rubato) padajočih dominantnih akordov, kaj hitro za tem pa sledi jasen vstop glavne, lirične teme (Poco andantino). Vzdušje in harmonsko okolje prvega dela je za hip prekinjeno v srednjem delu, kjer nastopi nekaj mistike in napetosti v harmoniji, preden je ponovno razbremenjeno z zvočnostjo glavne teme, tokrat predstavljene v zmagoslavnem in izpovednem karakterju. Celotni stavek, ki je po obliki enak prvemu (ABA), je zasnovan zelo tonalno in morda celo preprosto, a vselej ponuja veliko paleto barv, emocij ter kontrastov, ki lahko v tonskem smislu predstavljajo velik zalogaj za pianista. (...) Tretji stavek (Vivacissimo essattamente) se, podobno kot drugi, prične z neke vrste introdukcijo, ki je ognjevitega in odrezavega značaja. Gre za najdaljši in najzahtevnejši stavek v ciklu, kjer pianist pokaže svoje tehnične in interpretativne sposobnosti. (...) Po prepletu obeh tem se motivi in vzdušje začetka stavka vrnejo, ki po sklepni kadenci delo zaokrožijo na zmagoslaven način.« - Lucio Žganec (2003-).

Beseda praskozorje (srb.) označuje trenutek, ko se noč umika, dan pa se šele rojeva. V prenesenem pomenu simbolizira nov začetek, preporod in upanje. Fantazija »Praskozorje«, napisana v duhu srbskega melosa, nosi prav to simboliko. Marija Jovanović je delo napisala iz ljubezni do srbske folklorne in etnomuzikološke tradicije ter si prizadevala skozi osebni glasbeni izraz ohraniti njen duh. Delo sestavljata dve glavni temi, oblikovani z značilnimi folklornimi lestvicami, ki se izmenjujeta in razvijata skozi celotno delo ter ustvarjata glasbeni dialog. Po njunih srečanjih nastopi kontrastni plesni odsek, ki postopoma vodi v vrhunec, zasnovan na prvi temi. Ta prinaša slovesen značaj in vtis zmage svetlobe po dolgi poti. Po navideznem vrhuncu sledi mirna, skrivnostna in nekoliko srhljiva predstavitev druge teme, ki poslušalca ponovno napisana v duhu srbskega melosa, nosi prav to simboliko. Marija Jovanović je delo napisala iz ljubezni do srbske folklorne in etnomuzikološke tradicije ter si prizadevala skozi osebni glasbeni izraz ohraniti njen duh. Delo sestavljata dve glavni temi, oblikovani z značilnimi folklornimi lestvicami, ki se izmenjujeta in razvijata skozi celotno delo ter ustvarjata glasbeni dialog. Po njunih srečanjih nastopi kontrastni plesni odsek, ki postopoma vodi v vrhunec, zasnovan na prvi temi. Ta prinaša slovesen značaj in vtis zmage svetlobe po dolgi poti. Po navideznem vrhuncu sledi mirna, skrivnostna in nekoliko srhljiva predstavitev druge teme, ki poslušalca ponovno vrne v vzdušje tišine in negotovosti. Zaključek tako ne predstavlja dokončne zmage svetlobe nad temo, temveč govori o nenehnem ciklu obnove. Praskozorje ni le glasba o koncu noči - to je glasba o začetku novega življenja. V njej odmeva trenutek, ko se človek osvobodi bremena teme, ko je zlo pregnano, prvi žarek svetlobe pa postane simbol zmage in preporoda. V tej prvi svetlobi se razkriva smisel življenja: človek ni ustvarjen za življenje v temi, temveč za nenehen boj za svojo zoro, za trenutek, ko bo po vseh preizkušnjah skupaj s svojimi najbližjimi lahko zaplesal kolo (srb.).

Aram Hačaturjan (1903–1978) je bil armensko-sovjetski skladatelj in eden najpomembnejših predstavnikov armenske glasbene tradicije 20. stoletja. Njegov slog združuje armensko ljudsko glasbo z zahodnoevropsko tradicijo ter ga zaznamujejo izraziti ritmi, močni kontrasti, virtuoznost in folklorni elementi. Sonata za klavir v Es-duru je izrazito virtuozna skladba, posvečena spominu na njegovega učitelja Nikolaja Jakovljeviča Mjaskovskega. Prvotno je bila dokončana leta 1961, revidirana različica pa je nastajala med letoma 1976 in 1978. Sonata ima tri kontrastne stavke. Allegro vivace zaznamujejo živahnost, energija in skoraj cirkuška tema, Andante tranquillo prinaša mirno, lirično in žalobno folklorno vzdušje, Allegro assai pa ponovno prinese hitro gibanje, sinkope, motorične ritme in izrazito perkusivnost. Celotno delo temelji na močnih kontrastih, hitrih spremembah metruma, poliritmiji, nenadnih poudarkih in ponavljajočih se motivih.

Marija Jovanović (2002-) je srbska diplomirana pianistka, ki študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Glasbeno izobraževanje je začela na GŠ »Petar Krančević« v Sremski Mitrovici v Srbiji. Šolanje je nadaljevala na istoimenski glasbeni gimnaziji, kjer je ob zaključku prejela nagrado za najboljšo dijakinjo generacije. Od leta 2025 je prva redna študentka novonastalega študijskega programa Kolaborativni klavir na drugi stopnji študija v razredu prof. Sae Lee. Istočasno je v zaključnem letniku druge stopnje študija klavirja pri prof. Vladimirju Mlinariću. Udeležuje se seminarjev priznanih profesorjev, med katerimi so Barry Douglas, Epifanio Comis, László Borbély, Jasminka Stančul in drugi. Dodatno se je izpopolnjevala v okviru kratkoročnih Erasmus+ študijskih izmenjav v Sofiji in Benetkah. Gostuje na različnih koncertih in festivalih v Srbiji, Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem. Sodelovala je v ansamblu Foruma nove glasbe v Ljubljani in kot solistka nastopila na 23. Memorijalu Darka Lukića v Osijeku. Nastopila je na koncertih in recitalih v okviru ciklov Glasbena mladina ljubljanska in Solo e da camera, pogosto pa je vabljena tudi kot izvajalka na prireditve Veleposlaništva Republike Srbije v Sloveniji. Junija 2026 je kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije izvedla Klavirski koncert Benjamina Brittna. Udeležuje se številnih tekmovanj v Sloveniji, Srbiji, Rusiji, Latviji, Črni Gori, Romuniji, Severni Makedoniji ter drugod po Evropi. Je lavreatka in dobitnica več prvih nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Je tudi prejemnica Prešernove nagrade za izvedbo skladb na solističnem recitalu leta 2024. Poleg solističnega udejstvovanja se posveča tudi komorni igri, korepetiranju, komponiranju, aranžiranju in petju.