MAGISTRSKI KONCERT
Rebeka Dobravec, klavir

Mentorica: prof. Tatjana Ognjanovič

Spored
W. A. Mozart (1756–1791):
Rondo v D-duru, K. 485

L. van Beethoven (1770–1827):
Sonata št. 26, op. 81a (Les Adieux) v Es- duru
I. Das Lebewohl (Les Adieux)
Adagio – Allegro
II. Abwesenheit (L'Absence)
Andante espressivo
III. Das Wiedersehen (Le Retour)
Vivacissimamente

W. A. Mozart (1756–1791):
Sonata št. 11, K. 331 v A-duru
I. Variations, Andante grazioso
II. Menuetto
III. Alla turca, Allegretto

***

R. Schumann (1810–1856):
Fantasiestücke op. 12
I. Des Abends.
II. Aufschwung.
III. Warum?
IV. Grillen.
V. In der Nacht.
VI. Fabel.
VII. Traumes Wirren.
VIII. Ende vom Lied.

J. Bedekovič (1998–):
Fanta-Fuga-zija (2024)

* krstna izvedba

K sporedu

Za pianistko morda nenavadno nagnjenje k programski glasbi me je pripeljalo do izbora programa za magistrski koncert, v katerem so skladbe večinoma povezane z drugo zvrstjo umetnosti.
V prvem delu koncerta so same klasicistične skladbe, veliko je glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Genialna in na videz enostavna dela tega skladatelja so za izvajalce vedno izziv. Priznani pianist Artur Schnabel je o Mozartovih sonatah izrekel, da so otrokom prelahke, zrelim umetnikom pa pretežke za izvajanje. Rondo v D-duru je nastal januarja 1786, ko je Mozart skladal tudi eno svojih pomembnejših oper – Figarovo svatbo. Po obliki skladbe ne gre za navaden rondo, ampak za sonatno obliko z eno samo temo, ki se pojavlja na različnih stopnjah. Sonata K. 331 v A-duru je najbolj znana po tretjem stavku – Alla turca. V tem stavku je Mozart uporabil na Dunaju tedaj popularno tematiko turških godb. Verjetno je bil stavek že takrat priljubljen, danes pa ga izvajajo mnogi glasbeniki v priredbah za različne zasedbe. Sonata je zanimiva tudi zaradi prvega stavka, ki ni v standardni sonatni obliki, ampak je tema s šestimi variacijami v različnih taktovskih načinih, tempih in tonalitetah.

Klasicistična skladatelja W. A. Mozart in Ludwig van Beethoven (1770–1827) imata skupen le okviren čas in kraj, v katerem sta oba živela. Sonato op. 81a je vzkipljiv in karizmatičen skladatelj napisal na Dunaju leta 1809, v času, ko je bila Avstrija v vojni z Napoleonom. Skladba je posvečena nadvojvodi Rudolphu, članu trojice plemičev, ki so Beethovnu februarja tistega leta obljubili doživljenjsko sponzorstvo, če ostane in ustvarja na Dunaju. Sonata se začne s počasnim uvodom v hiter prvi stavek, ki se imenuje Odhod. Drugi stavek, Odsotnost, je napisan v »tempu hoje, a z veliko ekspresije« in se brez zaključka nadaljuje v poslednji stavek – Vrnitev. Zanj je Beethoven označil, naj se izvaja v »najživahnejšem tempu«. S programskimi naslovi stavkov skladatelj izvajalca usmerja k interpretaciji, ki temelji na občutjih slovesa, odsotnosti in vrnitve dragocene osebe.

Zgodnje skladbe nemškega romantičnega skladatelja Roberta Schumanna (1810–1856), med katere uvrščamo tudi Fantasiestücke op. 12, so večstavčni cikli miniatur za klavir solo. Skladatelj sam je povedal, da se v njih izmenično predstavljata dva ekstrema njegove osebnosti – ognjevit (Florestan) ter nežen (Eusebius). Osem skladb izbranega opusa se naslanja na zbirko kratke proze Schumannu ljubega pisatelja E. T. A. Hoffmanna, Fantasie- und Nachtstücke. Naslovi skladb v prevodu pomenijo: Zvečer., Vzpon., Zakaj?, Muhavost., V noči., Pravljica., Sanjska zmeda., Konec pesmi.

Na mojo prošnjo je nastala najmlajša in poslednja skladba koncertnega sporeda. Pianist in skladatelj Jernej Bedekovič (1998– ) je posebej za ta koncert ustvaril Fanta-Fuga-zijo. Tri-delno skladbo oklepa fantazija, v kateri poslušalec bežno zazna motiviko iz francoske romantične opere Carmen Georgesa Bizeta. Osrednji del predstavlja dvojna triglasna fuga. V njej skladatelj v striktno tradicionalni formi vendar na sodoben način obdela dve karakterno različni, a izvorno podobni temi. Najprej nastopi triglasna fuga na kromatično temo s stalnim kontrapunktom. Po šestem nastopu teme se nenadoma pojavi pedalni ton in nad njim zaslišimo novo, tokrat diatonično, temo. Petemu nastopu druge teme ob spremljavi novega stalnega kontrapunkta sledi sočasno pojavljanje obeh tem in obeh stalnih kontrapunktov. Čeprav je skladba napisana v izrazito progresivnem slogu, konec dvojne fuge in tudi sam zaključek skladbe nezavedno spominjata na tradicionalen tonalen zaključek.

Rebeka Dobravec (2000) je glasbeno izobraževanje pričela pri Evi Kozlevčar in Tadeju Horvatu, od leta 2018 pa študira klavir v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Pogosto nastopa kot solistka in kot članica različnih komornih skupin. V letih 2016 in 2020 se je predstavila v ciklu Ob klavirju, posnetki njenega igranja na koncertih pa so bili predvajani tudi v oddajah radia ARS. Od leta 2019 z Nežo Nahtigal in Taro Podbevšek (roj. Korica) igra v klavirskem Triu TRN, s katerim redno koncertirajo v Sloveniji in tujini. Od leta 2021 sodeluje tudi z baritonistom Dimitrijem Savićem, s katerim sta junija 2022 osvojila drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju SGSM v kategoriji samospevi. V aprilu 2024 je s Triom AEDA, v katerem sodeluje s sopranistko Emo Pavlič, mezzosopranistko Saro Elizabeto Gajšek ter skladateljico Evo Ostanek, na tekmovanju Artedea Arena v Celovcu osvojila prvo nagrado in posebno pohvalo žirije za izvirnost ter presunljivost predstavljene točke. Poleg omenjenih stalnih zasedb redno koncertira kot klavirska spremljevalka z mnogimi inštrumentalisti in pevci. Od decembra 2023 kot operna korepetitorka sodeluje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. V tej vlogi je sodelovala tudi pri projektu Akademije za glasbo, ki je v juniju 2024 pod umetniškim vodstvom Simona Dvoršaka na oder ljubljanske Opere postavila komično opero v enem dejanju Giacoma Puccinija Gianni Schicchi. Kot aktivna članica je bila od septembra 2015 do avgusta 2024 del Komornega zbora KGBL, ki ga vodi Ambrož Čopi. Od septembra 2021 je opravljala vlogo asistentke dirigenta. V sklopu zaključnega dela je pod mentorstvom prof. Tatjane Ognjanovič in s pomočjo somentoric dr. Branke Rotar Pance ter dr. Renate Vauhnik pripravila magistrsko nalogo z naslovom Vpliv drže na pojav bolečin med igranjem klavirja.