Simfonični orkester Akademije za glasbo UL
Dirigent: Simon Dvoršak

Solista:
Anja Kralj, violina
Mentor: prof. Gorjan Košuta

Karlo Posnjak, klavir
Mentor: prof. Ruben Dalibaltayan

Spored:

Uroš Krek (1922–2008)
Inventiones ferales za violino in godala
1. Lento
2. Risoluto
3. Lento

George Gershwin (1898–1937)
Koncert za klavir in orkester v F-duru
1. Allegro
2. Adagio – Andante con moto
3. Allegro agitato

Ludwig van Beethoven (1770–1827)
Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
1. Adagio – Allegro vivace
2. Adagio
3. Allegro molto e vivace
4. Allegro ma non troppo

Lahko bi rekli, da je Uroš Krek (1922–2008) svoj raznovrstni opus postavil na tri stebre: objektivni neoklasicizem, subjektivni ekspresionizem in ljudsko glasbo. Kljub temu da prva dva predstavljata skorajda popolno nasprotje, tretji pa se z njima sploh zdi nezdružljiv, jih je Krek znal v svojih delih zanimivo in prepričljivo preplesti. O tem že v času njegovega življenja priča skladateljevo častno članstvo v številnih uglednih inštitucijah, kot so Slovenska in Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Slovenska filharmonija, še danes pa redno uvrščanje njegovih simfoničnih, zborovski, komornih in drugih del na koncertne odre. Na skladateljev zgodnji opus je vplival ideološko zaznamovani povojni čas – v njem tako prevladuje neoklasicizem – s prihodom bolj odprtih šestdesetih letih pa pot vanj najdejo sodobnejši, ekspresionistični postopki. Tako leta 1962 nastali Inventiones ferales predstavlja značilno kombinacijo iskanja novih poti v skladu s sodobnimi trendi in skladateljeve naklonjenosti ljudski glasbi, ki jo je proučeval v času zaposlitve v Glasbenonarodopisnem inštitutu SAZU med letoma 1958 in 1967. Pričujočo skladbo je napisal v spomin pokojnemu očetu, posvetil pa jo je violinistu Igorju Ozimu. Delo sestavljajo trije stavki, pri katerem sta zunanja počasna, notranji pa hitrejši. V ospredju prvega je izraznost solističnega parta, ki ga podpira harmonsko kompleksna spremljava godalnega orkestra, vanj pa skladatelj vključi ljudski napev »Bog daj dobro večer«. Drugi stavek, druga invencija prinese kontrast in nov ljudski – istrski material. V zadnjem stavku doživimo čustveni vrhunec, nazadnje pa resigniran konec.

George Gershwin (1898–1937) je leta 1924 ameriško publiko popolnoma očaral s slovito Rapsodijo v modrem. Želja po novem delu za klavir izpod Gershwinovega peresa je bila tako velika, da je že leto pozneje nastal pričujoči Koncert za klavir v F-duru. Tega je skladatelj zasnoval še bolj ambiciozno kot Rapsodijo, saj si ga je zamislil kot klasični koncert v treh stavkih in v njegovi lastni orkestraciji. A kljub “klasični” obliki in orkestraciji skladatelj za razliko od drugih ameriških sodobnikov tudi pri resnih delih ostaja zvest lastnemu jeziku, njegovi materinščini – jazzu. “Jazz all the way!”, je delo opisal glasbeni kritik Orrin Howard. Hkrati pa v koncertu lahko spremljamo Gershwinovo občudovanje francoske impresionistične glasbe, in sicer zlasti v drugem stavku, kjer prefinjena raba inštrumentarija spomni na dela Debussyja ali Ravela. Stavke je skladatelj natančno opisal sam: »V prvem je uporabljen ritem charlestona. Je hiter, utripajoč in predstavlja mladi, navdušeni duh ameriškega življenja. Začne se z ritmičnim motivom, ki se najprej pojavi v bobnih, motiv charlestona pa nato uvedejo fagot, rogovi, klarineti in viole. Glavno temo napove fagot, klavir pa pozneje prinese drugo. Drugi stavek prikaže poetično, nočno atmosfero, ki jo sicer opisuje izraz ameriški blues, vendar v čistejši obliki od tiste, ki jo običajno slišimo. Zadnji stavek se vrne k slogu prvega dela. Je eksces ritmov, ki se začne silovito in urnost ohrani do samega konca.«

Zdi se, da Simfonija št. 4 Ludwiga van Beethovna (1770–1827) od nekdaj obstaja v senci herojske tretje na eni in usodne pete simfonije na drugi strani – Schumann je o simfoniji slikovito zapisal, da je »kakor vitka grška lepotica med dvema nordijskima velikanoma.« A čeprav Četrta simfonija morda res ni izvajana tako pogosto kot ostale, jo odlikujejo lahkotnost, mladostna energija in čudovita invencija, ki je navdihovala številne skladatelje, kot je Schumann, pa tudi Mendelssohn in Berlioz. Nastala je tri leta po krstni izvedbi Eroice, ko je skladatelj že skiciral motive nove revolucionarne simfonije, Pete. Njen nastanek je poleti leta 1806 prekinilo naročilo grofa Franza Oppersdorffa ki ga je navdušila Beethovnova zgodnejša, Druga simfonija. Tako je na grofovo željo v podobnem slogu nastala Četrta simfonija. V ožjem krogu je bila krstno izvedena marca leta 1807, javnosti pa je bila predstavljena na koncertu v Dvornem teatru na Dunaju aprila leta 1808. V slogu klasicističnih simfonij jo otvori počasni uvod, v katerem napetost ustvarja izogibanje stabilnega harmonskega centra. Glasba prehaja skozi različne tonalitete, dokler ne doseže B-dura, v katerem nato zazveni hitri, sonatni stavek z oznako Allegro vivace. Sledi Adagio, ki ga Beethoven postavi v A–B–A obliko s kodo. V njem melodični material prepleta z znanim ponavljajočim se ritmičnim motivom, ki ga uvede na samem začetku. Tretji stavek je do leta 1806 v Beethovnem simfoničnem ciklu že utrjeni scherzo, s katerim skladatelj zamenja menuet. Scherzo se pojavi trikrat, vmes pa ga dvakrat prekine trio plesnega značaja. Zadnji stavek je energični finale, ki ga zaznamuje motoričnost nenehnega gibanja v šestnajstinkah.

Komentar k skladbam: Jakob Barbo

Violinistka Anja Kralj (2000, Ljubljana) trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu pod mentorstvom prof. Alekseya Semenenka in na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. Gorjana Košute. Leta 2023 je postala članica Mladinskega orkestra Evropske unije (European Union Youth Orchestra), s katerim je imela priložnost koncertirati po pomembnejših koncertnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Concertgebouw Amsterdam, Konzerthaus Berlin, Elbphilharmonie Hamburg, Bozar Bruselj, Auditorium Parco della Musica Ennio Morricone v Rimu, in sodelovati s priznanimi dirigenti, kot so Iván Fischer, Gianandrea Noseda, Manfred Honeck, Antonio Pappano. Od leta 2023 prav tako sodeluje  z Inštitutom .abeceda kot članica ansambla .abeceda [ansambel za novo glasbo], kot kuratorka koncertnega cikla Studio 8.1 (2024, 2025) ter kot ustvarjalka v rezidenci programa Mladi raziskovalci (2025). V zadnjih letih jo je vse pogostejši in intenzivnejši stik s sodobno glasbo navdihnil za ustvarjanje lastnih kompozicij. Je prejemnica Prešernove nagrade UL AG za izvedbo Korngoldovega Koncerta za violino.

Karlo Posnjak se je rodil leta 2000 v Varaždinu na Hrvaškem. Klavir je začel igrati pri desetih letih v razredu prof. mr. art. Danijela Ljubića na Glasbeni šoli Varaždin, kjer je leta 2019 z odliko maturiral. Istega leta je prejel nagrado “prof. dr. Franjo Ruža” Rotary kluba Varaždin za izjemne dosežke in odličnost. Svoje znanje je nadgrajeval na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih pri priznanih pianistih in pedagogih, kot so Đorđe Stanetti, Srđan Čaldarović, Milana Chernyavska, Hinko Haas, Vasilij Šerbakov, Bruno Vlahek, Dubravka Vukalović Vlahek, Ruben Dalibaltayan, Julija Gubaidulina in drugi. Na svoji glasbeni poti je prejel številna priznanja in nagrade na nacionalni in mednarodni ravni ter dosegel visoke rezultate. Nagrajen je bil tudi kot obetavni mladi pianist, izjemno nadarjen mladi tekmovalec, za odlično koncertno zrelost ter za najboljšo izvedbo klasične skladbe. Nastopal je na številnih koncertih, v klavirskih duetih na tekmovanjih, kjer je osvajal prve nagrade, v komornih skupinah, s pevci, na solističnih recitalih ter na domačih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so Varaždinske baročne večeri, Koncert mladih talentov v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu, Epta – Društvo klavirskih pedagogov, Glasbena mladina ljubljanska, Mladi virtuozi, Solo e da camera UL AG in drugi. Leta 2024 je bil del mednarodnega izobraževanja Young Europe Sings (YES), projekta Erasmus+. Kot solist je dvakrat nastopil z Varaždinskim komornim orkestrom na Koncertu nagrajenih učencev Glasbene šole Varaždin v okviru Varaždinskih baroknih večeri v Varaždinski katedrali in Veliki dvorani Glasbene šole u Varaždinu. Leta 2022 je diplomiral v razredu prof. Rubena Dalibaltayana, pri katerem trenutno nadaljuje magistrski študij umetniškega usmerjanja. Trenutno je študent na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu prof. Nataše Veljković v sklopu Erasmus+ programa.

VSTOP PROST.
Brezplačne vstopnice bodo na voljo eno uro pred koncertom v preddverju Slovenske filharmonije.

Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka

Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.

Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.

Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).