KOMORNI GODALNI ORKESTER
Akademije za glasbo UL
Mentor: izr. prof. Janez Podlesek
Umetniška vodja in koncertna mojstrica:
Tanja Sonc
»Janez Matičič – 100«
Spored:
Janez Matičič
Suita za godala, op. 24
I. Prélude
II. Danse
III. Sarabande
IV. Finale
Edward Elgar
Introdukcija in Allegro za godalni kvartet in godalni orkester, op. 47
Solisti:
–Tanja Sonc, 1. violina
–Simeon Goshev, 2. violina
–Brina Podgajski Kampuš, viola
–Issak Batyrkhan, violončelo
Josef Suk
Serenada za godala v Es-duru, op. 6
I. Andante con moto
II. Allegro ma non troppo e grazioso
III. Adagio
IV. Allegro giocoso, ma non troppo presto
Koncert, posvečen stoletnici rojstva skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022), bo odprla njegova Suita za godala, op. 24, ki velja za eno izmed skladateljevih najbolj priljubljenih in najpogosteje izvajanih del. Matičič je dokončal študij dirigiranja pri Danilu Švari in kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Slednji je pomembno vplival na njegov zgodnji opus, v katerem lahko najdemo tudi pričujočo Suito. Pozneje je pot skladatelja vodila v Pariz, kjer je študiral pri sloviti skladateljici Nadii Boulanger, prek katere je prišel v stik s sodobnejšimi kompozicijskimi tehnikami. Pridružil se je tudi Skupini za glasbene raziskave (fra. Groupe de Recherches Musicales), ki je ustvarjala na področju elektroakustične glasbe. Skladatelj se je v Pariz preselil leta 1959, suita pa je nastala pred tem, in sicer med letoma 1951 in 1955. Glasbeni jezik tako zaznamuje zlasti vpliv Matičičevega profesorja Škerjanca, ki se odraža v neoklasicističnih momentih in rabi prožne, a v tonalnost zasidrane govorice. Delo sestavljajo štirje stavki, ki jih Matičič gradi na plesnih idiomih.
Edward Elgar (1857–1934) je Introdukcijo in Allegro, op. 47, napisal leta 1905, šest let po nastanku Enigma variacij, ki so mu prinesle nacionalni in mednarodni preboj. Uspeh je prišel razmeroma pozno – skladatelj je imel ob premieri Variacij 42 let. Vseeno je uspeh pomenil prelomnico in začetek Elgarjevega najuspešnejšega ustvarjalnega obdobja. V letih do prve svetovne vojne je napisal vrsto svojih osrednjih orkestrskih in vokalno-instrumentalnih del, med njimi Introdukcijo in Allegro. Pobudo za nastanek pričujočega dela je dal Elgarjev prijatelj in urednik pri založbi Novello August Jaeger, ki je skladatelju predlagal kompozicijo dela za novoustanovljeni Londonski simfonični orkester. »Briljantni, hitri scherzo«, kot ga je poimenoval Jaeger, je skladatelj res sam krstno izvedel z omenjenim orkestrom še 8. marca istega leta v londonskem Queen's Hallu. Tematsko središče dela predstavlja melodija, ki jo je Elgar imenoval »valižanska tema«. Zasnoval jo je že leta 1901 med počitnicami v Walesu, sprva za načrtovano valižansko uverturo, ki pa je nazadnje ni nikoli napisal.
Koncert bo sklenila Serenada za godala v Es-duru, op. 6, Josefa Suka (1874–1935). Podobno kot pri Matičičevi Suiti gre za zgodnje delo, nastalo leta 1892, ko je bil Suk star osemnajst let in je končeval študij na praškem konservatoriju. Napisana je bila na pobudo njegovega profesorja, slovitega skladatelja Antonína Dvořáka, ki je Suka spodbudil h komponiranju vedre glasbe – po koncu študijskih obveznosti in pred poletnimi počitnicami naj bi mu dejal: »Zdaj je poletje, zato pojdi in napiši za spremembo nekaj živahnega, da se oddahneš od vseh teh pompoznosti v molu.« Zares so do konca počitnic nastali prvi trije stavki priljubljene Serenade, četrti pa pozneje istega leta. Serenada je bila prvič v celoti izvedena leta 1894, že kmalu pa jo je za izdajo pri založbi Simrock priporočil sam Johannes Brahms. Prvi stavek namesto dramatičnega stavka prinese umirjeni Andante con moto, katerega glavna tema izhaja iz padajočega trizvoka. V drugem stavku, Allegro ma non troppo e grazioso, se plesni značaj kaže v domiselnih hemiolah. Počasni stavek, Adagio, prinese umiritev in romantično čustveno razburkanost, ki jo zamenja kontrastni zadnji stavek, sproščeni finale z oznako Allegro giocoso, ma non troppo presto.
Spremna beseda: Jakob Barbo
Tanja Sonc je mednarodno uveljavljena violinistka, priznana po svojih izjemnih dosežkih na državnih in mednarodnih tekmovanjih med katerimi je tudi njena zmaga na prestižnem Brahmsovem tekmovanju v Avstriji. Kot solistka je Tanja nastopala z orkestri kot so Züriški komorni orkester, Orkester Slovenske filharmonije, Libanonski filharmonični orkester, Orkester RTV, Orkester Hrvaške RTV in Orkester Sofijske filharmonije med drugimi. Redno snema za arhive radia WDR, SRF in RTV. Med najpomembnejšimi koncerti to sezono so bili nastopi na Beethovnovem festivalu v Bonnu, v komornem ciklu Schloss Elmau na Bavarskem ter solistični koncert z orkestrom Hope v Wunderino Areni Kiel, kjer je s svojim igranjem navdušila 13.000 poslušalcev na Schleswig-Holstein Musik festivalu. Julija 2026 bo kot profesorica in komorna glasbenica nastopila na prestižnem Menuhin Festivalu Gstaad v Švici. Od leta 2017 je Tanja redna članica Züriškega komornega orkestra. Njen prvi album "Glasba slovenskih skladateljev" je izšel leta 2022 v sodelovanju z Banko Slovenije. Tanja je zastopala Slovenijo v televizijski seriji Europe@Home na kanalu Arte skupaj z zvezdniškim violinistom Danielom Hopeom. Leta 2016 je ustanovila Sonc Festival, festival komorne glasbe v Sloveniji, kjer deluje kot umetniška vodja. Tanja igra na violino Jean-Baptiste Vuillaume iz leta 1850, ki ji jo je velikodušno posodila Banka Slovenije.
Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL deluje že več kot dve desetletji. Poleg rednih letnih koncertov v Ljubljani so mladi godalci doslej koncertirali tudi v drugih slovenskih koncertnih središčih ter gostovali v Italiji, Hrvaški in na Slovaškem.
Bogata literatura omogoča ansamblu raznovrsten repertoar, sprehod skozi vsa stilna obdobja pa mladim glasbenikom posreduje širok pregled nad poustvarjalnimi zahtevami.
S svojimi koncerti nenehno potrjuje zavidljivo umetniško rast. Botrujejo ji močan ustvarjalni naboj, odlično vodstvo in neustavljiva želja po doseganju umetniških idealov, zaradi katere vsak ton, prežet s strastjo, zazveni polno in iskreno.
Dosežke orkestra redno spremljata Radio in Televizija Slovenija, ki snemata in arhivirata javne nastope ansambla.
Komorni godalni orkester Akademije za glasbo je od njegove ustanovitve do leta 2008 vodil redni profesor za violončelo in komorno igro Ciril Škerjanec, v študijskem letu 2009/2010 pa je njegovo mentorstvo in umetniško vodstvo prevzel violinist Janez Podlesek, dolgoletni koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije, ki sedaj deluje kot profesor na Akademiji za glasbo UL.
Knjižica koncertne sezone Akademije za glasbo UL 2026/2027
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).