Kitarski orkester Akademije za glasbo UL
Umetniški vodja in dirigent: prof. Tomaž Rajterič
Spored:
Komorne skupine s kitaro
Béla Bartók (prir. Artur Levering in duo Viher – Omladič)
Romunski plesi
- Ples s palico
- Ples s pasom
- Na mestu
- Ples iz Buciuma
- Romunska polka
Ana Viher – violina
Ajda Omladič – kitara
Mentor: doc. Izidor Erazem Grafenauer
Claude Debussy (prir. Vitja Kovačević)
Suite Bergamasque
- Preludij
- Menuet
- Passepied
Kitarski duo Maks & Vitja (Maks Zakrajšek in Vitja Kovačević)
Mentor: doc. Izidor Erazem Grafenauer
Robert Beaser
Mountain Songs
- The Cuckoo
- Cindy
Ema Burja – piccolo, flavta
Ana Gorjanc – kitara
Mentor: prof. Tomaž Rajterič
***
Kitarski orkester Akademije za glasbo UL
Aldo Kumar (prir. Tomaž Rajterič)
Istrska suita
- Pesante
- Animato
- Cantando
- Na tri – na dva – na štiri
Roland Dyens
Concerto en Si
- Quasi allegro
- Quasi adagio
- Allegro ma non troppo
Solistka: Ana Gorjanc – kitara
Mentor: prof. Tomaž Rajterič
Franz Schubert (prir. Manfred Steflitsch)
Simfonija št. 8, "Nedokončana"
- 1. Allegro moderato
Gioacchino Rossini (prir. John Dearman)
Uvertura iz opere Seviljski brivec
Kitarski orkester UL AG sestavljajo:
Maks Zakrajšek, Danijela Krstović, Eva Pišek, Vita Blagovič, Ajda Omladič, Vitja Kovačević, Ana Gorjanc, David Peršič, Miha Koretič, Clara Lucia Paolucci Kolosovski, Jon Van Mulders, Tea Čerenak, Tadej Cizej, Lenart Ulaga, Una Ganić, Martin Mutec, Martin Javornik, Teodor Cotič, Emir Ibrakić (k. g.)
Slovenski skladatelj Aldo Kumar (1954) je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v Varšavi pri profesorju Włodzimierzu Kotońskem, enemu pomembnejših poljskih predstavnikov evropske avantgarde druge polovice 20. stoletja. V svojih kompozicijah se močno opira na ljudsko gradivo, natančneje ga pogosto navdihujeta Istra in alpski svet. Povezava z Istro je v njegovem inštrumentalnem opusu posebej izrazita prav v Istrski suiti za godala iz leta 1986, v kateri skladatelj ljudsko oziroma ljudskemu sorodno tematsko gradivo vodi skozi niz preoblikovanj in razvojnih postopkov. V pričujoči suiti Kumar preplete pet istrskih ljudskih pesmi: Ki će moju travu kosit, Kad san bio ja mladić, Villotta, Dajte, dajte in Na tri, na dva, na štiri. Skladatelj se nanje nanaša svobodno – ne gre zgolj za preprosto citiranje ljudskega gradiva, ampak za njihovo spajanje z lastnimi zamislimi, nepričakovanim harmonskim jezikom, pa tudi s plesno lahkotnostjo. Skladatelj je delo posvetil koprskemu Obalnemu komornemu orkestru in dirigentu Borutu Logarju. Ob izvedbi je Kumar napisal takole: »Prav iz tega navdušenja in tiste čudovite glasbe, ki se je skrivala v zaledju mesta, je na dirigentovo pobudo nastala Istrska suita. [...] Sklenil se je krog med ljudskim izročilom, skladateljem, koncertnim odrom in poslušalci. Identiteta je bila rojena.« Na nocojšnjem koncertu bo Suita zazvenela v priredbi in pod taktirko prof. Tomaža Rajteriča.
Roland Dyens (1955–2016) je bil francoski kitarist in skladatelj. Oba talenta je uspešno združeval na odru, kjer je pogosto izvajal obsežne improvizacije v najrazličnejših slogih, naslanjajoč se na program koncerta. Tako tudi njegove skladbe rastejo iz slogovne raznovrstnosti in vključujejo vplive klasične glasbe, jazza, številnih južnoameriških plesov in celo francoskega popa. Concerto en Si je napisal po naročilu festivala Semaine de guitare en Tricastin in ga posvetil Mariu Castelnuovu-Tedescu, enemu najpomembnejših skladateljev kitarskega repertoarja 20. stoletja. Delo za solistično kitaro in kitarski ansambel je bilo prvič izvedeno 1. maja leta 1991, kot solist in dirigent ga je izvedel skladatelj sam. Šaljivo je po krstni izvedbi prihodnjim izvajalcem svetoval, naj dirigiranje raje prepustijo tretji osebi, da se lahko solist posveti samo tehničnemu, virtuoznemu kitarskemu partu, ki je po skladateljevih lastnih besedah »tako zahteven, kot je sploh lahko zahteven part solističnega koncerta.« Opis značaja skladbe pa je povzel takole: »Če imate radi ritem, izrazito lirične druge stavke in modalno glasbo, če vas poleg tega ne prestraši skordatura [sprememba običajne uglasitve strun na inštrumentu] in če imate na voljo kakšen ducat drznih in navdušenih prijateljev, potem je ta koncert za vas.«
Franz Schubert (1797–1828) je Simfonijo št. 8 v h-molu začel pisati jeseni leta 1822. Nastajala je v času, ko se je v zadnjih letih skladateljevega kratkega, a izjemno plodovitega življenja poglabljal njegov odnos do simfonične forme – v zgodnejših simfonijah je še opazna močna povezanost s klasicistično tradicijo, kot so jo utemeljili Haydn, Mozart in zgodnji Beethovnov opus, dvajseta leta pa prinesejo odmik od nje. Močan razlog za individualizacijo sloga je gotovo iskanje odgovora na vprašanje, kako ob Beethovnovem veličastnem, eminentnem slogu še napisati veliko simfonično delo. Simfonije Schubert iz neznanih razlogov ni dokončal. Ohranila sta se dva dokončana stavka, prav tako pa tudi skica tretjega, scherza. Rokopis je po nastanku prišel v Gradec v roke skladateljevega prijatelja Anselma Hüttenbrennerja, ki ga je hranil več desetletij – šele leta 1865 ga je predal dirigentu Johannu von Herbecku, ki je istega leta Nedokončano simfonijo izvedel na Dunaju. Danes bo zazvenel prvi stavek, Allegro moderato. Začne se s temno, zadržano uvodno mislijo, ki ji kmalu sledijo za Schuberta značilne, dolge spevne linije. V stavku se prepletajo subtilni melodični odseki in nenadni dramatični izbruhi.
Poleg Beethovna je pomemben vpliv zlasti v zgodnjem Schubertovem opusu predstavljal velikan italijanske opere Gioachino Rossini (1792–1868). Nocoj bomo slišali Uverturo k operi Seviljski brivec, enemu izmed skladateljevih najbolj priljubljenih del. Opera je bila krstno izvedena 20. februarja leta 1816, uvertura pa je bila, zanimivo, napisana prej in uporabljena pri kar dveh izmed njegovih prejšnjih oper. Tematski material uverture se tako ne opira na melodije, ki bi jih lahko našli v Seviljskem brivcu, vseeno pa Uvertura prepričljivo ustvari razpoloženje živahnosti, komičnosti, ki popolnoma sovpada z opero, ki ji sledi. Pomemben princip grajenja napetosti v delu je raba za Rossinija značilnega postopka stopnjevanja, ki ga literatura imenuje »Rossinijev crescendo« – pojem označuje ponavljanje kratkih motivov z naraščajočo dinamiko in vse večjo orkestrsko gostoto.
Spremna beseda: Jakob Barbo
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).