izr. prof. Tadej Kenig, klarinet
izr. prof. Janez Podlesek, violina
izr. prof. Žiga Brank, violina
doc. Maja Rome, viola
prof. Gal Faganel, violončelo

Spored:

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581
1. Allegro
2. Larghetto
3. Menuetto
4. Allegretto con variazioni

*

Johannes Brahms (1833–1897)
Kvintet za klarinet in godala v h-molu, op. 115
1. Allegro
2. Adagio
3. Andantino
4. Con moto

Wolfgangu Amadeusu Mozartu je bil klarinet izredno všeč in je bil eden prvih skladateljev, ki ga je vključil v standardno orkestralno konfiguracijo simfoničnih (in opernih) del. Izrazna toplina klarinetovih srednjih in nizkih registrov, njegova okretnost, širok razpon, sposobnost hitrih in izrazno močnih crescendov in decrescendov – veliko bolj kot pri drugih pihalnih inštrumentih – in njegov – kot ga je opisal Mozart – »mehek in sladek dih« so pripomogli, da je v skladateljevih očeh postal idealen partner v komorni glasbi z godali. Kvintet v A-duru, KV 581 ni delo za solistični inštrument in godalno spremljavo. Gre za mojstrsko integrirano komorno delo za enakovredne partnerje, s katerimi se klarinet zlije in posamezna godala občasno zavzamejo osrednje mesto. Lepota zvočnosti, ki jo Mozart črpa iz ansambla, ne izvira le iz bogastva umetniških idej in njihovega mojstrskega razvoja, marveč tudi iz ravnotežja, ki ga ustvarja s prepletom petih inštrumentov.
Mozartu je uspelo v tem pionirskem kvintetu nekaj, čemur se nobeno drugo delo za to kombinacijo instrumentov vsaj eno stoletje ni moglo niti približati.
Dokler Johannes Brahms ni spoznal klarinetista Richarda Mühlfeda in njemu posvetil eno svojih zadnjih večjih komornih del: Kvintet za klarinet in godalni kvartet, op. 115. Leta 1891 je Johannes Brahms med poletnim oddihom v avstrijskih hribih znova našel ustvarjalni zagon. Tam je slišal klarinetista Richarda Mühlfelda, člana meiningenskega orkestra, katerega zven in muzikalna zrelost sta ga globoko prevzela. V pismu Clari Schumann je izrazil redko navdušenje nad lepoto njegove igre. Iz tega srečanja so nastala pozna klarinetna dela – Trio, op. 114, Sonati, op. 120 I/II in Kvintet, op. 115 – ki pomenijo sklepno poglavje njegove komorne ustvarjalnosti. Brahmsov kvintet nosi izrazito notranjo dramaturgijo. Tematske ideje niso predstavljene kontrastno, temveč se organsko razvijajo iz istega zvočnega jedra. Prvi stavek že nakaže značilno zgoščenost motivike, ki se v nadaljevanju preobraža in na koncu vrne v prepoznaven, a spremenjen obraz. Ta ciklična zasnova daje delu občutek zaokroženosti in tihe neizbežnosti. Barvna paleta je temnejša, harmonski tok gostejši, zvočna masa bolj zadržana. Klarinet pogosto vodi lirično linijo, vendar vedno v prepletu z notranjimi glasovi godal, kjer nastajajo subtilne napetosti in razrešitve. Posebna teža je dana srednjemu in nizkemu registru, ki ustvarjata občutek topline in refleksivne melanholije.
Če Mozartov kvintet predstavlja rojstvo ideje, Brahmsov kvintet razkriva njeno pozno-romantično poglobitev – zrelo introspektivno in zvočno zaokroženo misel, ki stoletje po nastanku prvega dela potrjuje trajnost te komorne zasedbe.

Tadej Kenig je izjemen klarinetist, ki s svojo virtuoznostjo, muzikalnostjo in predanostjo odličnosti še naprej navdihuje in bogati svet glasbe. Njegovi nastopi pustijo trajen vpliv na občinstvo, njegova predanost poučevanju pa zagotavlja živahno prihodnost igranja klarineta.
Je prvi klarinetist SNG Opera in balet Ljubljana, izredni profesor na Akademiji za glasbo UL in gostujoči profesor na Akademiji za glasbo v Novem Sadu v Srbiji.
Tadejeva glasbena pot se je začela že v mladih letih, ko je odkril ljubezen do klarineta. Diplomiral je na Akademiji za glasbo UL, kjer je študiral pri Slavku Goričarju, in na Glasbeni akademiji v švicarskem Baslu, kjer je opravil »Solistendiplom« pri Françoisu Bendi. Z dolgoletno predano vadbo in neomajno predanostjo je izpopolnjeval svoje znanje in gojil globoko povezanost s svojim inštrumentom. Njegovo igranje odraža brezhibno zlitje tehnične natančnosti in čustvene globine ter poslušalce očara z vsako noto, ki jo ustvari.
Kot posredovanja ima Tadej prirojeno sposobnost posredovanja bistva in čustev glasbene kompozicije. Za njegove interpretacije so značilni glasbena občutljivost, izvrstno fraziranje in niansirana dinamika. Ne glede na to, ali nastopa kot solist ali sodeluje z drugimi glasbeniki v komornih zasedbah, v vsako glasbeno srečanje vnaša občutek umetniškosti in pristnosti.
Tadejeva vsestranskost mu kot klarinetistu omogoča raziskovanje raznovrstnega repertoarja, od klasičnih mojstrovin do sodobnih del. Vsakega dela se loti s skrbno pozornostjo do podrobnosti in poskrbi, da je vsak glasbeni element mojstrsko oživljen. Njegove nastope odlikujejo globoko glasbeno razumevanje, brezhibna tehnika ter globoka povezanost z glasbo in občinstvom.
Poleg izjemnih izvajalskih sposobnosti je tudi predan pedagog. Kot izredni profesor klarineta na Akademiji za glasbo UL prenaša svoje bogato znanje in izkušnje na naslednje generacije glasbenikov, neguje njihov talent in jih vodi k odličnosti. S potrpežljivim in spodbudnim pedagoškim pristopom navdihuje učence, da razvijejo svoj umetniški glas in odkrijejo veselje do glasbenega izražanja.
Posnel je zgoščenke, ki so bile izdane v Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji in v ZDA. Za posnetek Boulezovega Dialog de l’ombre double je dobil posebno pismo osebne zahvale tega skladateljskega velikana.
Umetniško pot Tadeja Keniga podpira podjetje Buffet Crampon in igra na njihove Greenline klarinete R13 in Legende.

Janez Podlesek je priznani slovenski violinist in pedagog. Diplomiral je na Akademiji za glasbo UL v razredu priznanega profesorja Primoža Novšaka, kjer je končal tudi podiplomski študij – specializacijo. Petnajst let je bil koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Od leta 2018 je redno zaposlen na Akademiji za glasbo UL.
V času študija je na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejel več nagrad. Za študijske dosežke je leta 1999 prejel Škerjančevo nagrado in Prešernovi nagradi Akademije za glasbo UL za solistično izvedbo Mozartovega Koncerta v A-duru z Orkestrom Slovenske filharmonije (2001) in Trojnega koncerta Ludwiga van Beethovna s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo UL (2003). Za seboj ima veliko recitalov in komornih koncertov. Redno deluje v godalnem kvartetu Dissonance in triu Clavimerata, s katerima je posnel več zgoščenk (I. Stravinski: Zgodba o vojaku, Um a zero, Po slovensko, Dissonance).
Zelo pomemben del njegovega glasbenega življenja je bil tudi Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, s katerim je več kot desetletje sodeloval na festivalih in koncertih doma in v tujini (Sozvočje svetov, Festival Maribor, Festival Slowind, Festival Lent, Ohridsko leto, Dubrovačke ljetne igre …). Kot njegov član je leta 2006 prejel Bettetovo listino. Igral je z vrsto priznanih slovenskih in tujih glasbenikov (Dmitri Sitkovecky, Sreten Krstić, Aleksander Rudin, Richard Galliano, Richard Tognetti, Satu Vanska, Arvid Engegard, Bernarda Bobro, Vlatko Stefanovski, Nika Gorič, Mirjam Kalin, Matej Šarc ...).
Kot solist se predvsem posveča izvedbam del priznanih slovenskih skladateljev. Med najbolj odmevnimi je bila izvedba skladbe Inventiones Ferales Uroša Kreka v abonmaju Slovenske filharmonije leta 2009 in krstna izvedba skladbe Into the shades Nine Šenk z Orkestrom Slovenske filharmonije na zaključnem koncertu Svetovnih glasbenih dnevov 2015 v Cankarjevem domu. S svojim matičnim orkestrom je leta 2014 posnel zgoščenko z deli W. A. Mozarta, U. Kreka in N. Šenk. Veseli in navdihuje pa ga predvsem pedagoško delo. Uspešno poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljani in Akademiji za glasbo UL, kjer vodi Komorni godalni orkester UL AG in poučuje violino ter komorno glasbo. Leta 2012 je pridobil naziv docenta za področje violine in leto pozneje prejel Svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke. Sodeluje v ambicioznem projektu Emars, v okviru katerega ima redne poletne šole in mojstrske tečaje za violino. Z oktobrom 2025 je na Akademiji za glasbo UL prevzel tudi vlogo prodekana za umetniško dejavnost.

Violinist Žiga Brank je eden vidnejših slovenskih violinistov in pedagogov. V njegovi igri so številni kritiki poudarili rafiniran ton širokega spektra, tehnično briljanco in virtuozno razvnetost. Bil je član Orkestra Slovenske filharmonije, Zagrebških solistov, koncertni mojster SNG Maribor.
Poučevanje in prenašanje znanja, ki ga je pridobil pri najuglednejših profesorjih, ostajata njegova osrednja profesionalna pot. Poučuje na Akademiji za glasbo UL, honorarno sodeluje tudi s Konservatorijem za glasbo in balet v Ljubljani. Redno vodi mojstrske tečaje in seminarje ter sodeluje v pomembnejših žirijah pri nas (nacionalna tekmovanja TEMSIG, tekmovanje L. Pfeifer, G. Tartini, D. Bravničar) kot tudi v tujini na uveljavljenih mednarodnih tekmovanjih (Jeno Hubay Violin Competition, Concorso Internationale Citta de Cervignano, Prima La Musica Wettbewerb). Za seboj ima številne samostojne solistične koncerte tako doma kot v tujini, nastopil je z različnimi orkestri (Slovaški državni orkester Košice, Sarajevska filharmonija, SImonični orkester RTV Slovenija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije) in tudi premierno izvedel dela za violino in orkester. Ima številen opus arhivnih posnetkov pri RTV Slovenija in obsežno diskografijo, ki obsega izdanih več zgoščenk z najpomembnejšimi deli violinske literature (med drugim celotni cikel sonat J. Brahmsa s pianistom Rokom Palčičem, solo sonate E. Ysaÿeja, 24 capricciev N. Paganinija). Pri založbi ZKP izšla zgoščenka z Violinskim koncertom L. van Beethovna s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Slavena Kulenovića. Žiga Brank igra na instrument C. F. Landolfija, izdelanega leta 1750 v Milanu, na katerega je igral eden najpomembnejših slovenskih violinistov Dejan Bravničar med letoma 1957 in 2018.

Maja Rome je med leti 2006 in 2020 delovala kot solo violistka Orkestra slovenske filharmonije. Od leta 2020 je zaposlena na Akademiji za glasbo UL kot docentka za področje viole. Diplomirala je na Akademiji za glasbo UL v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo Detmold pri prof. Diemut Poppen. Med študijem se je dodatno izobraževala pri glasbenikih, kot so Hariolf Schlichtig, Wolfram Christ in drugi. Je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL in Kristalnega grba mesta Celje za študijske dosežke. Kot solistka in članica ansamblov, kot so Ansambel Dissonance in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih (Festival Ljubljana, Festival Maribor, Slowind festival, Sozvočje svetov, Ochrid Summer festival, Forum Nove glasbe ...) in imela priložnost sodelovati z vrhunskimi glasbeniki, kot so Dmitri Sitkovetsky, Sreten Krstič, Andreas Janke, Diemut Poppen ...).
Posveča se tudi izvajanju slovenske sodobne glasbe. Je članica ansambla MD7 in večkrat krstno izvaja dela slovenskih skladateljev za violo solo ali komorni ansambel.

Gal Faganel je mednarodno uveljavljen in nagrajen violončelist ter iskan pedagog. Je profesor violončela na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Pred tem je redno poučeval na University of Northern Colorado, University of Southern California, na University of North Texas in kot gost številnih ustanov po svetu. Po doktoratu pod mentorstvom Eleonore Schoenfeld na univerzi University of Southern California v Los Angelesu je do 2010 je nastopal kot violončelist solist v orkestru Phoenix Symphony.
Faganelovi študenti so pogosto uspešni na tekmovanjih in na orkestrskih avdicijah ter delujejo kot izvajalci in učitelji glasbe. Poleg pedagoške predanosti violončelu Faganel uživa v poučevanju komorne glasbe, pogosto pripravlja študente na avdicije, je mentor mladim glasbenikom in vodi karierna izobraževanja in delavnice.
Nastopa in snema kot solist in komorni glasbenik v ZDA, Evropi in Aziji z vrhunskimi glasbeniki tudi v najuglednejših dvoranah. Je tudi violončelist ansambla Colorado Piano Trio.

Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka

Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.

Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.

Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (dpo@ag.uni-lj.si).