prof. Miha Rogina, saksofon
strok. sod. Sven Brajković, klavir
Spored:
J. Brahms (1933-1897): Sonata za violončelo in klavir št. 1, op. 38 v e-molu
I. Allegro non troppo
II. Allegretto quasi minuetto
III. Allegro
*
P. Sancan (1916-2008): Lamento in rondo za altovski saksofon in klavir
C. Pascal (1921-2017): Sonatina za altovski saksofon in klavir
W. Albright (1944-1998): Sonata za altovski saksofon in klavir
I. Two-Part Invention
II. La follia nuova: a lament for George Cacicoppo
III. Scherzo “Will o’ the wisp”
IV. Recitative and Dance
Johannes Brahms (1833–1897) je Prvo sonato za violončelo in klavir začel pisati že v mladosti in jo dokončal med leti 1862 in 1865. Zanimivo je, da se je Brahms pri tem delu med drugim navdihoval pri Bachovi Umetnosti fuge, kar je vidno predvsem v zadnjem stavku, ki vsebuje kompleksne kontrapunktične linije. Brahms je delo posvetil prijatelju in odličnemu čelistu Josephu Gänsbachu. Sonata je znana po svoji globoki melanholiji in harmonski bogatosti, ki odraža Brahmsovo mojstrsko zlitje forme in čustev.
Pierre Sancan (1916–2008) je bil vpliven francoski skladatelj in učitelj, znan po bogati karieri na pariškem konservatoriju, kjer je vplival na generacije glasbenikov. Skladba Lamento et Rondo je bila napisana leta 1957 in je postala nepogrešljiv del saksofonskega repertoarja. Lamento je čustveno globok, začetni del izziva izvajalca, da izrazi introspektivna čustva, sledi pa mu Rondo, ki z živahnim tempom in asimetričnimi ritmi prinaša svetlo kontrastno energijo. Sancanova dela so znana po svoji nezamenljivi zvočnosti in izrazni jasnosti.
Claude Pascal (1921–2022) je bil ploden francoski skladatelj in dobitnik nagrade Prix de Rome. Njegova Sonatina za altovski saksofon in klavir, napisana leta 1961, je tipičen primer njegove sposobnosti za združevanje tehnične zahtevnosti in melodične privlačnosti. Pascal je bil znan po tem, da je pogosto vključeval humor in igrivost v svoja dela, in ta sonatina to odlično odraža. Skladba je priljubljena pri saksofonistih zaradi svoje elegantne oblike in tehnične zahtevnosti, ki oba izvajalca spodbuja k natančnosti in umetniškemu izrazu.
Saksofon in literatura zanj sta se v 1. polovici 20. st. razvijala primarno na evropskih tleh, predvsem v Franciji, kjer je na pariškem državnem konservatoriju deloval tudi prvi razred saksofona na svetu. V ZDA, kjer se je klasična glasba razvijala z zamikom in predvsem v senci in pod vplivom jazz in Broadway glasbe, so prve kompozicije za klasični saksofon začele nastajati šele v 70' letih 20. stoletja. Sonata (1984) W. Albrighta, danes eno najbolj izvajanih ameriških del za saksofon in klavir je bila napisana kot hommage ob smrti Albrightovega prijatelja in mentorja, skladatelja Georgea Cacioppa. Vsebuje precej programskih referenc in vzporednic z glasbenimi deli iz zakladnice glasbene zgodovine.
V prvem stavku, ki ima obliko dvoglasne invencije, se prepletata dva kontrastna karakterja. Prvi, agresiven in razsekan morda simbolizira jezo in frustracijo ob novici o smrti prijatelja. Drugi, statičen in pulzirajoč pa bi lahko pomenil osuplost in nemoč. Reference in napotki Like bells, like a distant choir (kot zvonovi, kot oddaljen zbor op.p.) puščajo domišljiji prosto pot glede programskega ozadja.
Drugi stavek je lamento, zgrajen v obliki baročne Chaconne. Tradicionalna kompozicijska oblika namiguje na dejstvo, da je bil Cacioppo Albrightov profesor kompozicije. Čustveno nabita tema variira v razpoloženjih, od intimnih ležečih tonov, do nemočnega krika v saksofonskem altissimo registru. Zaključi se s sekvenco A la corrente, kar je ponovno referenca zgodnjim, ortodoksnejšim glasbenim oblikam. Napotek play into the piano (igrajte v klavir, op.p.) na koncu stavka morda simbolizira postanek ob odprti krsti. Stavek se zaključi s klavirsko sekvenco ki predstavlja zvonjenje zvonov.
Sledi tretji, virtuozni Will o'the wisp, ki s svojo umestitvijo za počasen, lamenten in melanholičen stavek spominja na Chopinovo 2. klavirsko sonato, kjer počasnemu, tragičnemu stavku (pogrebni marš) sledi virtuozen scherzo, ki po izročilu predstavlja veter okrog nagrobnikov. Will o'the wisp, po slovensko Varljivo svetlikanje, tudi ogenj norcev, označuje pojav nočnega svetlikanja, še posebej nad močvirji in barji. Pojmovanje Varljivega svetlikanja kot duš umrlih je moč najti v vsej evropski in od tod tudi v ameriški folklori. Ljudje so najpogosteje verovali, da svetilke duhov umrlih oz. nadnaravnih bitij privabljajo popotnike stran od poti in jih pripeljejo v življenjsko nevarno situacijo.
Četrti stavek se začne z recitativom, ki morda predstavlja praznino, ki nastane po odhodu umrlega. Sledi virtuozni Mad dance (Pobesnel ples op.p.) v modificirani sonatni obliki, ki vsebuje elemente be-bopa in free jazza. Programsko ozadje morda nakazuje, da duša umrlega ni našla nebeškega miru.
Predstavljen kot ‘Najboljši saksofonist današnje mlajše generacije’ v reviji The Sax, Miha Rogina slovi po inovativnih interpretacijah glasbenih del.
Je dobitnik 1. nagrade na 10 mednarodnih tekmovanjih. Sodeloval je z mnogimi vodilnimi glasbeniki kot Pierre Boulez in Fabio Luisi ter nastopil na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike kot dunajska Musikverein, pariška Salle Pleyel, Großes Festspielhaus v Salzburgu in japonska Izumi Hall.
Študij saksofona je začel na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Matjažu Drevenšku, nadaljeval pa v Franciji pri Jean-Yves Fourmeauju, Vincent Davidu in na prestižnem CNSM de Paris pri Claude Delanglu, kjer je diplomiral z odliko. Izpopolnjeval se je na sloviti Eastman School of Music v ZDA. Po študiju saksofona je z odliko zaključil študij orkestrskega dirigiranja na Universität für Musik und Darstellende Kunst na Dunaju, kjer je študiral pri Johannesu Wildnerju, Bertrandu Debillyju in U. Lajovicu, zatem pa še študij zborovskega dirigiranja pri Thomasu Langu na isti inštituciji.
Kot solist je nastopil s številnimi orkestri kot so Dunajski simfoniki, Tajska filharmonija, Hofferska filharmonija, simfonični orkestri Bruges, Saint Maur in Paris Laureates, kot tudi Slovenska filharmonija in simfonični orkester RTV Slovenija. Kot aktivni komorni glasbenik koncertira s pianistko Sae Lee, s katero nastopata po svetu kot Duo Kalypso. Je tudi član slovenskega pihalnega seksteta Camerata Academica in kvinteta Cvilič, katerih člani so profesorji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.
Miha Rogina je profesor za saksofon in prodekan za študijske zadeve na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V letih 2013-2016 je deloval kot gostujoči profesor na univerzi Senzoku Gakuen v Tokiu, v letih 2017 in 2018 je pa kot gostujoči profesor predaval tudi na Osaka College of Music (Japonska) in Sibelius Akademiji v Helsinkih.
Mojstrske tečaje vodi na univerzah po Japonski in Evropi ter deluje kot član žirij domačih in mednarodnih tekmovanj.
Kot dirigent je vodil zasedbe kot Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Ljubljana, Orkester Slovaške filharmonije, Komorni orkester pariškega konservatorija in Simfonični ter Pihalni orkester Akademije za glasbo UL.
Kot član dunajskega zbora Wiener Singverein je sodeloval pod vodstvom dirigentov kot Riccardo Muti, Mariss Jansons, Daniel Barenboim, Charles Dutiot, Herbert Blomstedt idr.
Sven Brajković je talentiran hrvaški pianist iz Samobora, ki se je v svoji generaciji uveljavil s svojo aktivno koncertno dejavnostjo in sodelovanjem na številnih uglednih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Sodeloval je na več kot štiridesetih regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil dvajset prvih mest. Leta 2024. je zmagal 3. mednarodno tekmovanje “Four Notes” v Abu Dhabiju. Leta 2023. je na 7. mednarodnem klavirskem tekmovanju Svetislav Stančić prejel nagrado za najboljšega hrvaškega pianista, nagrado občinstva ter nastop z Dubrovniškim simfoničnim orkestrom. Na 10. hrvaškem tekmovanju mladih glasbenikov Papandopulo je leta 2022. osvojil drugo mesto.
Redno nastopa na uglednih festivalih, kot so Samoborske glasbene jeseni, Festival Youngmasters v Samoboru, Ivana Summer Percussion Festival, IKIF (International Keyboard Institute and Festival) v New Yorku, Holland Music Sessions na Nizozemskem, ISA v Avstriji, Ljubljana Festival v Sloveniji, Klangforum Carinthia, in Poletna šola v Šibeniku. Izpopolnjeval se je pod vodstvom priznanih svetovnih in domačih pedagogov, kot so Ruben Dalibaltayan, Dmitry Alexeev, Eva Poblocka, Grigory Gruzman, Asaf Zohar, Natalia Trull, Milana Chernyavska, Victor Derevianko, Michel Beroff, Massimiliano Feratti, Yaron Rosenthal, Jerome Rose, Emanuel Krasovsky, Epifanio Comis, Reinhard Latzko in Johannes Meissl. Na festivalu Tel Hai Piano Masterclasses v Izraelu je imel predavanje in recital z deli hrvaških skladateljev, med katerimi je tudi praizvedba skladbe Ivane Kiš.
Leta 2023 je posnel CD s skladbami S. Prokofjeva in R. Schumanna. Istega leta aprila pa je debitiral v Cankarjevem domu v Ljubljani z orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana pod taktirko Quentina Hindleyja.
Kot prvi študent na Akademiji za glasbo v Zagrebu je odšel na študentsko izmenjavo v Hangzhou, na Kitajsko, kjer je študiral pri profesorju Yang Dingu, D.M.A. Prejel je rektorjevo nagrado Univerze v Zagrebu za študijsko leto 2016/2017 ter prav tako dekanovo nagrado na Akademije za glasbo v Zagrebu za leto 2017/2018. Na Akademiji v Zagrebu je študiral je pri Srđanu Čaldaroviću in leta 2021 magistriral. Trenutno se izpopolnjuje pri pianistu Aleksandru Serdaru.
Sven je stalni član klavirskega tria Xylos, ki pretežno deluje na Dunaju. S triom koncertirajo v Avstriji, Litvi, na Nizozemskem in Hrvaškem. Ima redno zaposlitev na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je umetniški vodja festivala “Luške proljetne večeri” v Lugu Samoborskom na Hrvaškoj.
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).