Zala Ažbe, orgle
Mentorica: prof. Renata Bauer
Filip Križnik, klavir
Mentorica: prof. Tatjana Ognjanovič
Spored:
J. S. Bach: Preludij in fuga v e-molu, BWV 548
A. Guilmant: Sonata št. 8, op. 91
I. Introduction et allegro risoluto
IV. Andante sostenuto
V. Intermède et allegro con brio
* * *
R. Schumann: Kreisleriana, op. 16 (33')
Äusserst bewegt
Sehr innig und nicht zu rasch
Sehr aufgeregt
Sehr langsam
Sehr lebhaft
Sehr langsam
Sehr rasch
Schnell und spielend
Johann Sebastian Bach (1685–1750) velja za najpomembnejšega skladatelja nasploh, predvsem pa to velja za orgelsko glasbo, katere je napisal največ. Velik in tudi zadnji del svojega življenja je preživel v Leipzigu, kjer je bil kantor v cerkvi sv. Tomaža. To obdobje velja za eno njegovih najplodovitejših obdobij, v katerem je napisal tudi nekatera od svojih največjih orgelskih del. Med njimi 18 Lepiziških koralov, 6 triosonat, Clavier-Übung III in pa tudi »Veliki« preludij in fugo v e-molu. To je eno najdaljših in najbolj kompleksnih Bachovih del; nekateri poznavalci Bacha skladbo imenujejo tudi »dvodelna simfonija«. Delo je pogosto imenovano tudi The Wedge (klin). Preludij je napisan v ritornello tehniki, sicer značilni za baročne concerte grosse – začetna tema se namreč skozi dolg preludij ves čas ponavlja, tako kot se v baročnem koncertu izmenjujeta solist in orkester. Fuga je popolnoma unikatna, drugačna od ostalih Bachovih fug. Napisana je namreč v trodelni obliki, imenovani da capoin značilni za baročno operno ario. Začetni del fuge se namreč po virtuoznem, skorajda tokatnem drugem delu ponovi. Muzikolog Albert Schweitzer je opisal delo kot »tako mogočno in ostro, da ga lahko poslušalec zares dojema šele po večkratnem poslušanju«.
Alexandre Guilmant (1837–1911) je bil, poleg Charles-Marie Widorja, eden od začetnikov francoske romantične orgelske šole. V času svojega delovanja je soustanovil slavno pariško šolo Schola cantorum de Paris, poučeval pa tudi na pariškem Konservatoriju. Bil je titularni organist v znameniti pariški cerkvi La Trinite, kjer je igral na velike orgle rancoskega orglarja Cavaille-colla. Vsa njegova orgelska dela slonijo na zasnovi teh orgel, še posebej pa njegovih osem orgelskih sonat, ki jih je napisal prav v času svojega službovanja v La Trinite. Leta 1906 je tako napisal Sonato oz. Simfonijo št. 8 v A-duru, op. 91. Kot vsa njegova dela je zasnovana simfonično, začenši s hitro fugo, ki ji sledita počasni stavek in živahni scherzo. Skladatelj delo konča s kratkim mirnim stavkom, ki se prelije v energičen finale – dvojno fugo z ognjevitim zaključkom. Skladatelj je zaradi simfonične narave delo kasneje priredil tudi za orkester z orglami.
Robert Schumann je skladbo Kreisleriana, op. 16, napisal leta 1838 in jo posvetil Frédéricu Chopinu. Gre za ciklus osmih fantazijskih skladb za klavir, ki jih je navdihnil ekscentrični književni lik Johannesa Kreislerja iz del E. T. A. Hoffmanna. Delo izraža intenzivna čustvena nihanja in dvojnost Schumannovega značaja, utelešenega v njegovih alter egih Florestan (impulzivni, strastni) in Eusebius (sanjski, zamišljeni).
Zala Ažbe je svojo glasbeno pot pričela kot učenka klavirja na Glasbeni šoli Škofja Loka. Z enajstimi leti je pričela z igranjem orgel in zaključila štiri letnike v razredu prof. Klemna Karlina. Svoje glasbeno šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je prvo leto kalila pri prof. Nini Frank, zadnje tri letnike pa je zaključila pri red. prof. Renati Bauer. Sedaj pri le-tej nadaljuje s študijem orgel na Akademiji za glasbo UL in obiskuje 2. letnik. Redno se udeležuje tekmovanj tako na državni kot na mednarodni ravni. Leta 2018, 2021 in 2024 je na Tekmovanju mladih glasbenikov RS dosegla zlato plaketo. Leta 2023 je na prvem mednarodnem orgelskem tekmovanju IMMCC v Mariboru zasedla prvo mesto v starostni kategoriji in prejela zlato plaketo. Leta 2019 pa je na prvem orgelskem tekmovanju »Fondazione Friuli« v italijanskem Vidmu prejela nagrado za najmlajšega perspektivnega organista. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri priznanih organistih, kot so Leo van Doeselaar, Nathan Laube, Lorenzo Ghielmi, Wolfgang Kogert in Pavao Mašić.
Filip Križnik (rojen leta 2001) je svojo glasbeno pot začel v Mariboru, kjer se je z osmimi leti začel učiti igranja klavirja v razredu profesorice Tanje Ajtnik Miškovič, dve leti pa se je učil tudi pri profesorici Mirjani Kostić ter Adriani Magdovski. Leta 2016 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, glavni predmet klavir, v razredu profesorice Lidije Maletić. Po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno študira v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. V času dosedanjega šolanja je imel več uspešnih nastopov ter se izobraževal tudi na raznih seminarjih pri Aleksandru Serdarju, Saši Gerželj Donaldson, Nikosu Zafranasu, Nataši Veljković, Macieju Zagórskem, Florianu Hölscherju in drugih, med študijem pa se je udeležil tudi slovenskih in mednarodnih tekmovanj: Sonus op. 4 (I. nagrada), Memorijal Jurica Murai (II. nagrada), TEMSIG (Zlata plaketa), Mednarodno koroško klavirsko tekmovanje (I. nagrada), Glasbena čipka iz Idrije (I. nagrada) …
VSTOP PROST
Obvestilo o fotografiranju in snemanju dogodka
Organizatorka Akademija za glasbo UL bo na dogodkih zajela več zaslonskih slik (fotografij) in videoposnetkov z namenom promocije dogodka oz. poročanja o njem. Fotografiranje in snemanje bosta potekala skladno z veljavnim nacionalnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Uredbo EU 2016/679. Fotografije in videoposnetki dogodka bodo objavljeni na spletni strani, družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn, X), v publikacijah ter na promocijskem in drugem informativnem gradivu Akademije za glasbo UL.
Fotografije se bodo nanašale na dogodek na splošno in ne na posamezne udeležence. Imetnik materialnih avtorskih pravic dogodka je Akademija za glasbo UL, zato kakršno koli kopiranje, vključno s snemanjem in shranjevanjem v elektronski obliki, razširjanje, spletno objavljanje in druga uporaba razen dovoljene zasebne rabe ni dovoljena brez predhodnega dovoljenja Akademije za glasbo UL.
Za dodatne informacije se obrnite na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Akademiji za glasbo UL: Manja Belina (manja.belina@ag.uni-lj.si).