MAGISTRSKI KONCERT
Sara Hartman, rog

strok. svet. Maja Klinar, klavir

Mentor: prof. Boštjan Lipovšek

Villa-lobos quartet
David Tretjak, rog
Fran Matić, rog
Andrija Šafran, bas pozavna

Spored

Reinhold Morisevič Glière (1875 –1956):
KONCERT ZA ROG IN ORKESTER V B-DURU, OP. 91
I. Allegro
II. Andante
III. Moderato – Allegro vivace

Osvaldo Lacerda (1927– 2011):
MELODIA PARA TROMPA SOLO

***

Jane Vignery (1913 –1974):
SONATA ZA ROG IN KLAVIR, OP. 7
I. Allegro
II. Lento ma non troppo
III. Allegro ben moderato

Heitor Villa-Lobos (1887–1959):
CHOROS NO. 4 

K sporedu

Koncert združuje štiri skladatelje iz različnih obdobij in kulturnih okolij, ki vsak na svoj način raziskujejo izrazne možnosti roga – od koncertantne virtuoznosti do intimne liričnosti.

Reinhold Morisevič Glière (1875 –1956) je bil ruski skladatelj poznega romantizma, ki je ustvarjal v času prehoda med carskim in sovjetskim obdobjem. Njegova glasba je poznana po bogatem zvenu, vplivih ruskega narodnega izročila in zvestobi tradiciji 19. stoletja. Koncert za rog in orkester v B-duru, op. 91, je Glière napisal leta 1951 za legendarnega hornista Valerija Polekha. Gre za eno najpomembnejših del za rog 20. stoletja in hkrati za skladateljevo zadnje večje delo. Koncert se odlikuje po spevnih temah, toplini orkestracije ter uravnoteženem razmerju med solistom in orkestrom. Prvi stavek (Allegro) uvede mogočno in spevno temo, kjer rog izstopa s svojo naravno plemenitostjo. Drugi stavek (Andante) prinaša lirično umirjenost, z dolgimi, široko razpetimi frazami, ki izzivajo solistovo občutljivost in muzikalnost. Zadnji stavek (Moderato – Allegro vivace) v ospredje postavi ritmično živahnost, tehnično zahtevnost in svetel, skoraj plesni značaj. Glièrejev koncert danes velja za enega temeljnih del za solistični rog – zaradi svoje tehnične širine, izrazne globine in orkestralne lepote je redno prisoten na koncertnih odrih in v tekmovalnem repertoarju. Skladatelj je z njim ustvaril delo, ki rogu omogoča, da zveni kot pripovedovalec, junak in lirik.

Osvaldo Costa de Lacerda (1927– 2011) je bil brazilski skladatelj in profesor glasbe. Lacerda je znan po brazilskem nacionalističnem glasbenem slogu, ki združuje elemente brazilske ljudske in popularne glasbe ter umetniške glasbe 20. stoletja.

Skladba Melodia para trompa za solo rog se ponaša z bogatim melodičnim tokom, ki zahteva od izvajalca izjemno tehnično virtuoznost, predvsem pri kontroli legata, intonacije in dinamičnih prehodov. Melodia raziskuje širok tonski spekter roga, od mehkega in nežnega do močnega in dramatičnega zvoka. Struktura dela je poenostavljena, a izjemno premišljena – skladba se osredotoča na melodijo kot osrednji element, ki se počasi razvija skozi različne faze, obogaten z dinamičnimi kontrasti in subtilnimi harmonskimi premiki. Delo poudarja čustveno izpovednost in intimnost solističnega nastopa.

Jane Vignery (1913 –1974), belgijska violinistka in skladateljica je študirala pri več pomembnih skladateljih 20. stoletja, med drugim pri Nadiji Boulanger in Paulu Dukasu. Čeprav je njen skladateljski opus razmeroma majhen – zajema več komornih del, pesmi in del za orkester – sta širšo prepoznavnost očitno dosegli le njeni sonati za rog in violino. Sonata za rog in klavir je zahtevno trostavčno delo, ki ponuja veliko priložnosti za prikaz tehničnega mojstrstva in muzikalnosti. Prvi stavek se začne z bleščečo fanfaro, ki nekoliko spominja na uvodni poziv v prvem koncertu Richarda Straussa, nato pa preide v graciozno kontrastno temo. Drugi stavek je skrivnostno kromatičen Lento ma non troppo z izjemno ganljivo melodijo. Posebaj izstopa preplet klavirja z rogom – mnogi trenutki delujejo bolj kot duet dveh glasov. Zadnji stavek je živahen in hiter, poln tehnično zahtevnih pasaž. Nenehno gibanje klavirja pod linijo roga ohranja tempo, medtem ko ima solist priložnost za razkazovanje spretnosti s tehniko stopped horn.

Heitor Villa-Lobos (1887–1959) je eden najpomembnejših brazilskih skladateljev, znan po združevanju brazilske ljudske glasbe s klasično glasbeno tradicijo. Njegova serija Chôros obsega štirinajst del različnih zasedb in dolžin, ki izražajo bogato ritmično in melodično pestrost brazilske glasbe, hkrati pa uporabljajo sodobne glasbene tehnike. Chôros No. 4 je kratko, a izrazito delo za tri rogove in bas pozavno, ki s svojo teksturo in harmonsko inovativnostjo ustvarja edinstven glasbeni svet. Kompozicija predstavlja zanimivo zlitje klasičnih zasedb in značilnih brazilsko-ritmičnih motivov, kar omogoča izvajalcem raziskovanje barv in dinamike.

Nastopajoči:

Sara Hartman, se je rodila leta 2001 v Mariboru, v glasbeno družino. Rog je začela igrati pri sedmih letih, pod vodstvom profesorja Borisa Dvoršaka, na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tam je nadaljevala tudi svojo srednješolsko glasbeno pot. Leta 2019 je na tekmovanju International woodwind and brass competition Varaždin prejela 1. nagrado. Leto kasneje pa je uspešno opravila sprejemni preizkus na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razred profesorja Boštjana Lipovška, kjer je junija 2023 tudi z odliko diplomirala in s tem pridobila naziv – diplomirana glasbenica hornistka. Oktobra 2022 je opravila avdicijo za honorarnega sodelavca drugi hornist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Marca 2023 pa na tekmovanju Temsig osvojila prvo nagrado in zlato plaketo. V letu 2024 je svoje znanje še dodatno izpopolnjevala v razredu Johannesa Hinterholzerja na Hochschule für Musik und Theatre v Münchnu. Trenutno je študentka 2. letnika podiplomskega študija na smeri glasbena umetnost – rog v razredu prof. Boštjana Lipovška.

Kot solistka je večkrat nastopila z Mednarodnim Rotarijskim orkestrom Leibnitz, pihalnih orkestrom Pošta Maribor, godalnim orkestrom Stretto, ter v okviru cikla Mladi virtuozi in Glasbena mladina Ljubljanska izvedla številne recitale. Sodeluje tudi z raznimi profesionalnimi orkestri kot so Slovenska Filharmonija, Policijski pihalni orkester, orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor in drugimi. Svoje znanje redno izpopolnjuje pri številnih znanih hornistih, kot so Christian - Friedrich Dallmann, Szabolcs Zempléni, Andrej Žust, Mahir Kalmik, Viktor Kričenkov, Zoltän Szöke, Johannes Hinterholzer in drugi.