MAGISTRSKI KONCERT
Alessandra Tessaro, sopran

strok. svet. Tadej Podobnik, klavir

Sodelujoči:

Leonarda Kavedžić, sopran
Branimir Rezić, čembalo
Domen Gvozdanović, teorba
Nuša Planinc, violončelo

Mentorica: red. prof. Barbara Jernejčič Fürst

Spored

W. A.Mozart (1756–1791):
EXULTATE JUBILATE

Exultate jubilate
Tu virginum corona
Alleluja

G. F. Sancez (1620–1679):
USURPATOR TIRANNO

C. Monteverdi (1567–1643):
ROMANESCA: OHIME DOV'E IL MIO BEN

****

G. Rossini (1792–1868):
DI PIACER MI BALZA IL COR
(Ninetta, La Gazza Ladra)

L. Bernstein (1918–1990):
LA BONNE CUISINE
Plum pudding
Ox-tails
Tavouk Gueunksis
Rabbit at Top Speed

K sporedu

Spored današnjega koncerta ponuja sprehod skozi pet stoletij vokalne glasbe – od baročnega razkošja, preko klasicistične svetlosti in operne lahkotnosti, pa vse do sodobnega ameriškega duha. Čeprav skladbe prihajajo iz zelo različnih časovnih obdobij, jih povezuje izrazit značaj, moč besedila in poudarek na glasbenem pripovedovanju. Vsako delo na svoj način izpostavi raznolikost čustev in virtuoznost vokalne interpretacije, hkrati pa odraža čas in slog, v katerem je nastalo.

W. A. Mozart (1756–1791): Exsultate jubilate
To veselo in virtuozno skladbo je Mozart napisal leta 1773 v Milanu, ko je bil star komaj sedemnajst let. Delo je nastalo za slavnega kastrata Venanzia Rauzzinija, ki je bil tedaj solist v tamkajšnji operni hiši. Motet Exsultate, jubilate je razdeljen na tri dele, zaključuje pa ga znameniti "Alleluja", ki s svojo iskrivostjo in virtuoznimi pasažami že stoletja navdušuje občinstvo. Glasba izraža veselje in slavnostno razpoloženje, obenem pa zahteva izjemno tehnično spretnost pevca ter občutek za slogovno fineso. Mozart, rojen v Salzburgu, je že kot otrok veljal za čudežnega dečka, danes pa ga štejemo za enega največjih skladateljev vseh časov, katerega dela še vedno bogatijo koncertne odre po vsem svetu.

G. F. Sances (ok 1600–1679): Usurpator tiranno
Sances se je rodil v Rimu, a večji del življenja deloval na dvoru Habsburžanov na Dunaju, kjer je bil namestnik glasbenega vodje (vicekapelnik). Njegova glasba je nastajala v času zgodnjega baroka in združuje italijansko čustvenost z dunajsko svečanostjo. Skladba Usurpator tiranno je dramatičen monolog, ki z glasbenimi sredstvi poudarja pomen besedila. Gre za močno čustveno delo, ki od pevca zahteva globoko interpretacijo in izjemen občutek za retoriko.

C. Monteverdi (1567–1643):
Romanesca, Ohimè dov’è il mio ben
Monteverdi je ena osrednjih osebnosti prehoda iz renesanse v barok. Rodil se je v Cremoni, deloval pa v Mantovi in kasneje kot zborovodja v baziliki sv. Marka v Benetkah. Njegovo ustvarjanje je zaznamovalo razvoj opere in izražanje besedila skozi glasbo. Ohimè dov’è il mio ben je skladba, ki temelji na priljubljeni romanski harmoniji in predstavlja otožen ljubezenski lament. Pevka ali pevec v tej skladbi izraža hrepenenje in bolečino ob izgubi ljubljene osebe.

G. Rossini (1792–1868): Di piacer mi balza il cor
Arija iz opere La gazza ladra (Tatinska sraka) je polna energije, humorja in vokalne lahkotnosti. Rossini jo je uvrstil v to opero, ki je bila prvič izvedena leta 1817 v milanski Scali in je hitro osvojila evropska občinstva. Skladatelj, rojen v Pesaru, je znan po svojih komičnih operah in mojstrskem občutku za melodijo, ki združuje iskrivost in eleganco. Skladba Di piacer mi balza il cor je odličen primer njegovega prepoznavnega sloga: hitri ritmi, bogati okrasni toni in igriva dramatika ustvarjajo razpoloženje navdušenja in svežine. Arija zahteva od pevca veliko tehnične spretnosti ter igralske živahnosti, hkrati pa omogoča, da pevec poslušalce prepriča s šarmom in muzikalno lahkotnostjo, ki sta značilna za Rossinijev operni svet.

L. Bernstein (1918–1990): La Bonne cousine
Ameriški skladatelj Leonard Bernstein je bil vsestranski glasbenik – dirigent, skladatelj, pedagog in pianist. Njegova glasba združuje klasične elemente z vplivi jazza, gledališča in ljudske glasbe. La Bonne cousine je cikel, ki je nastal leta 1942 na starofrancoska besedila. Poleg izvirnika obstaja tudi angleška različica, ki jo je napisal sam Bernstein in bo izvedena na današnjem koncertu. Kratke in duhovite pesmi govorijo o zabavnih in nekoliko dvosmimiselnih dogodivščinah. Glasba je igriva, polna fines in humorja, z razgibano spremljavo klavirja, ter z značilnim Bernsteinovim šarmom.