MAGISTRSKI KONCERT
Alja Boštjančič, flavta

strok. svet. Mateja Hladnik, klavir


Gostje:
Neža Nahtigal, violina
Manica Slapšak, viola
Neža Verstovšek, violončelo
Boštjan Rojc, sopranski saksofon
Ivo Gustinčič, klavir

Mentorici:
prof. dr. Karolina Šantl Zupan
Irena Kavčič, strok. s področja

Spored

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
KVARTET št. 1 v D-duru, KV 285
I. Allegro
II. Adagio
III. Rondo

Sigfrid Karg-Elert (1877–1933)
SIMFONIČNA PESEM, op. 114

Marijan Gabrijelčič (1940–1998)
FISTULA za flavto solo

***

Sergej Prokofjev (1891–1953)
SONATA za flavto in klavir v D-duru, op. 94
I. Moderato
II. Scherzo: Presto
III. Andante
IV. Allegro con brio

Chick Corea (1941–2021)
SPAIN za flavto/alt flavto, sopranski saksofon in klavir (arr. Russell Peterson)

K sporedu

Spored koncerta zajema dela različnih slogovnih obdobij, ki jih povezuje ideja spevnosti oziroma »petja skozi flavto«. Flavta v njih nastopa kot nosilka glasbene govorice, ki po vzoru človeškega glasu prehaja med lirično izraznostjo, ritmično živahnostjo in različnimi oblikami glasbenega dialoga.

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791), rojen v Salzburgu, velja za enega najvplivnejših skladateljev zahodne glasbe v času klasicizma. S svojim izjemnim talentom, virtuoznostjo in ustvarjalno domišljijo je navduševal že v zgodnjem otroštvu. V času svojega življenja je ustvaril obsežen opus, v katerem se prepletajo spevna melodika, jasna glasbena struktura in prefinjeno ravnovesje med obliko in izrazom. Kvartet št. 1 v D-duru, KV 285, je nastal leta 1777 v Mannheimu po naročilu bogatega zdravnika in ljubiteljskega flavtista Ferdinanda Dejeana. Predstavlja eno prvih pomembnejših komornih del za flavto, violino, violo in violončelo. Prvi stavek predstavi svetlo, igrivo glavno temo v D-duru in vzpostavi eleganten dialog med flavto in godali. V drugem stavku nam lahko spevna melodija flavte ob spremljavi godal s pizzicatom pričarata vtis petja pevca ob spremljavi kitare. Sklepni Rondo pa prinaša živahno, lahkotno, plesno vzdušje. 

Nemški skladatelj in organist Sigfrid Karg-Elert (1877–1933) je pomemben predstavnik pozne romantike in zgodnjega 20. stoletja. Med študijem v Leipzigu je razvil izrazito individualen kompozicijski slog, prežet z razširjeno tonalnostjo, bogato kromatiko in vplivi impresionistične zvočnosti. Znan je predvsem po delih za orgle in harmonij, že v času njegovega življenja pa je bila zelo priljubljena tudi njegova glasba za flavto. 

Simfonična pesem za flavto in klavir, op. 114, ki je nastala leta 1917, je bila posvečena dr. Josephu Weber-Kasslu, tesnemu osebnemu prijatelju avtorja Karg-Elerta in predanemu mecenu umetnosti v nemškem mestu Kassel. Webrov dom je v letu 1917 Karg-Elertu predstavljal varno zatočišče, stran od vojaških front in profesionalnih pritiskov Leipziga. V enostavčni, vendar večdelno zasnovani skladbi skladatelj prepleta virtuozne odseke in tehnične pasaže z dolgimi, spevnimi melodijami, kjer se flavta približa človeškemu glasu in hkrati prevzema skoraj simfonično vlogo. 

Marijan Gabrijelčič (1940–1998), poznan tudi kot Gama, je bil slovenski skladatelj, glasbeni kritik, pedagog in zborovodja, ki je zasedal pomembne položaje v slovenskih glasbenih inštitucijah. Večji del opusa je namenil vokalni glasbi, ki črpa navdih iz slovenske kulturne dediščine in poezije, predvsem verzov Srečka Kosovela. Gabrijelčič v skladbi Fistula (1990) raziskuje zvočne razsežnosti flavte z uporabo razširjenih tehnik, kot so igranje skozi cev, imitacija pastirske piščali in visokogrlni ton – falset. Tako vzpostavlja dialog med inštrumentalnim zvokom, človeškim glasom in elementi ljudske glasbene tradicije. 

Sergej Prokofjev (1891–1953) je bil zelo cenjen ruski skladatelj in pianist ter eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Njegov glasbeni slog združuje sodoben glasbeni jezik z jasnostjo in eleganco klasičnih oblik, zato ga pogosto povezujemo z neoklasicizmom. Ustvaril je obsežen opus, ki zajema simfonije, koncerte, opere, balete, filmsko in komorno glasbo ter klavirske skladbe. Njegova dela zaznamujejo spevna melodika, ritmična živahnost, prefinjena harmonija in virtuozen glasbeni izraz. 

Sonato za flavto in klavir v D-duru, op. 94 je Prokofjev napisal leta 1943, med izgnanstvom v času druge svetovne vojne. Sonata je bila sprva zasnovana za flavto in klavir, kasneje pa je bila prirejena tudi za violino in klavir. Štiristavčna skladba združuje formalno preglednost klasične tradicije z modernimi značilnostmi Prokofjevega glasbenega jezika. Zaznamuje jo izrazita spevnost, ki se v vsakem stavku kaže na svojstven način – prvi stavek v sonatni obliki odlikujeta liričnost in melodična širina, drugi prinaša živahen in igriv kontrast, tretji pa se umakne v umirjeno, introspektivno razpoloženje ter poglobljeno izraznost. Energičen in virtuozno zasnovan finale zaokroži delo v vedrem razpoloženju ter izpostavi skladateljevo mojstrstvo v povezovanju melodične izraznosti in tehnične dovršenosti.

Chick Corea (1941–2021) je bil ameriški jazzovski pianist in skladatelj ter ena osrednjih osebnosti sodobnega jazza. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi skladbami je zagotovo Spain (1971), ki temelji na uvodu kitarskega koncerta Concierto de Aranjuez Joaquína Rodriga ter združuje jazzovsko improvizacijo, latino ritme in izrazito spevno melodično linijo. V priredbi Russlla M. Petersona je delo zasnovano za flavto/alt flavto, sopranski saksofon in klavir, v skladbi pa se prepletajo melodična izraznost, ritmična energija in dialog med inštrumenti.